»To je politična zmaga, kakršne ZDA še niso videle. Premagali smo vse ovire, za katere marsikdo ni verjel, da jih bomo,« je poudaril 78-letni Trump in dodal, da ni zmagal le po številu elektorjev, marveč je osvojil tudi največje število glasov volivcev, ki se jim je zahvalil za »močan mandat brez primere« in jim obljubil zlato dobo za Ameriko, potrebno ozdravitve. Zmago je na Floridi razglasil, še preden je osvojil potrebnih 270 elektorskih glasov. »To je veličastna zmaga za Američane, ki nam bo omogočila narediti Ameriko zopet veliko,« je še dejal vzneseno.

Zmaga v Pensilvaniji

Prva ga je za zmagovalca volitev sicer razglasila televizijska hiša Fox News, potem ko je osvojil (prvi) dve (Georgia in Severna Karolina) od sedmih ključnih nihajočih zveznih držav, ki tradicionalno niso obarvane ne modro ne rdeče. Postaja Fox News je kot prva objavila projekcijo, po kateri naj bi Trump osvojil tudi Pensilvanijo, kjer bi zmago za osvojitev Bele hiše nujno potrebovala Harrisova. Da je ta zvezna država (z 19 elektorskimi glasovi) pripadla republikanskemu kandidatu, so kmalu nato napovedale tudi projekcije televizijske hiše CNN.

Odločilen je bil Wisconsin

Okrog 11.30 po slovenskem času je več ameriških medijev Trumpa tudi dejansko razglasilo za zmagovalca, po projekcijah agencije AP je bil namreč tedaj pri 277 elektorskih glasovih. Odločilna, da je vendarle prestopil mejo nujno potrebnih 270 glasov, je bila zvezna država Wisconsin (sicer ena od 7 nihajočih), ki mu jih je prinesla še 10. Tako je Donald Trump postal po demokratu Groverju Clevelandu (od 1885 do 1889 in od 1893 do 1897) šele drugi v ameriški zgodovini z dvema predsedniškima mandatoma, vendar pa ne zaporednima.

Znižanje davkov, ekonomija, ilegalne migracije

Kot je za spletno Družino povedal dober poznavalec razmer v ZDA (med drugim je bil raziskovalec na Univerzi Sacred Heart v Fairfieldu v Connecticutu) dr. Andrej Grebenc, je Donald Trump predvolilno kampanjo osredinil na znižanje davkov, ekonomijo in ilegalne migracije, Kamala Harris pa na splav. Po njegovem je bil Trump po eni strani nesramen, žaljiv in je razdvajal, je pa poudarjal ekonomijo in nižje davke ter mir v Izraelu in Ukrajini. Harrisova je nihala malo v desno, je pa bila prepričljiva, da je bolj integrativna – za vse Američane, je poudaril Grebenc.

Atentati so bili pozabljeni

Harrisova bi po njegovem v primeru zmage podpirala Izrael in Ukrajino tudi finančno, Trump pa bo za to izstavil račun, Ukrajincem večjega kot Izraelu, obenem Evrope vojaško in finančno ne bo več podpiral. Grebenc je še izpostavil, da ni v zadnjih dneh kampanje nič več moglo vplivati na razplet volitev, saj sta bila tabora že odločena. So bili jeziček na tehtnici pri Trumpovi (verjetni) zmagi tudi trije atentati (oziroma poskusi atentatov) nanj? »Ne. Atentati so bili v ognju debat pozabljeni. Tudi Trump jih na koncu ni več omenjal.«

Čestitke z vsega sveta

Še preden je Trump prejel potrebno število elektorskih glasov in uradno postal 47. predsednik ZDA, so se nanj že usule številne čestitke iz Evrope in sveta. Med prvimi se je odzval madžarski premier Viktor Orban (»Največja vrnitev v ameriški politični zgodovini in za svet zelo potrebna zmaga.«), nato tudi avstrijski kancler Karl Nehammer in francoski predsednik Emmanuel Macron. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je prepričan, da Trumpova vrnitev Ameriki obljublja »nov začetek in predanost močnemu zavezništvu z Izraelom«.

Doseči mir skozi moč

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je ob čestitki zmagovalcu izrazil trdno prepričanje, da bo zavezništvo ostalo močno: »Njegovo vodenje bo tudi tokrat ključno za ohranitev močnega zavezništva. Veselim se sodelovanja z njim, da bi z močjo Nata dosegli mir.« Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je izrazil upanje, da bo Trumpova izvolitev pripomogla k dosegi pravičnega miru v Ukrajini. Spomnil je na njuno septembrsko srečanje in dodal, da ceni Trumpovo načelo »doseči mir skozi moč«, ki lahko po njegovem v praksi približa mir Ukrajini.

Odzivi voditeljev evropskih inštitucij

Oglasili so se tudi voditelji evropskih inštitucij: predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. »EU in ZDA sta več kot le zaveznici. Veže nas resnično partnerstvo, ki povezuje 800 milijonov državljanov. Zato si prizadevajmo za močno transatlantsko agendo, ki jim bo še naprej koristila,« je zapisala von der Leyenova, Metsola pa, da je Evropa pripravljena na sodelovanje pri ohranjanju močnih transatlantskih vezi, ki temeljijo na skupnih vrednotah svobode, človekovih pravic, demokracije in odprtih trgov.

Čestitala tudi dr. Nataša Pirc Musar

Na družbenem omrežju pa se je oglasila tudi slovenska predsednica dr. Nataša Pirc Musar in se pridružila mnogim svetovnim voditeljem pri čestitkah ameriškemu predsedniku: »Čestitke ob vaši ponovni izvolitvi za predsednika ZDA! Naša čezatlantska družina in celotna mednarodna skupnost se danes soočata s številnimi izzivi in vaše vodstvo pri soočanju z njimi in njihovem reševanju bo ključnega pomena. Slovenija je pripravljena sodelovati z vami. Zgolj skupaj lahko zgradimo bolj demokratičen, varnejši in bolj zelen svet.«

Kongresnika slovenskega rodu ohranila sedeža

Iz Slovenije je 47. ameriški predsednik prejel tudi čestitki zunanje ministrice Tanje Fajon in predsednika vlade dr. Roberta Goloba, še pred njima pa mu je »ob zgodovinski zmagi« čestital tudi prvak opozicijske SDS Janez Janša in pripisal: »Slovenija je naslednja, ki bo naredila svoje ulice varne, gospodarstvo močno in ljudi ponosne.« Mimogrede: sedeža v ameriškem kongresu sta ohranila tudi kongresnika slovenskega rodu, demokratska senatorka Amy Klobuchar in republikanec Paul Gosar. Republikanci so si poleg predsedniškega stolčka zagotovili tudi večino v senatu.

Ameriške volitve tehnično

Ameriške volitve tehnično: Američani predsednika ne volijo neposredno, marveč prek elektorjev. Vsaki zvezni državi pripada določeno število elektorjev, odvisno pač od številna prebivalcev države. Vseh elektorskih glasov je skupno 538, zmagovalec jih mora osvojiti vsaj 270. Demokrat Joe Biden si jih je pred štirimi leti zagotovil 306, Trump štiri leta prej pa dva glasova manj. Največje število elektorskih glasov doslej je na predsedniških volitvah leta 1984 osvojil republikanec Ronald Reagan – in sicer kar 525.

...