Monika živi v Begunjah na Gorenjskem. Poučuje v Osnovni šoli F. S. Finžgarja Lesce. Je članica zasedbe Perpetuum Jazzile, spremljevalni vokal pri Janu Plestenjaku, vpeta pa je tudi v druge projekte, trenutno sodeluje z Gregorjem Ravnikom. Z njo smo se med drugim pogovarjali o odnosu do alkohola in postnih navadah.

Monika z očetom Gregorjem Avsenikom. FOTO: MaKo Studio

Kdo vas je povabil in zakaj se ste odločili, da postanete ambasadorka akcije 40 dni brez alkohola? 

Za ambasadorko akcije so me predlagali znotraj organizacije Karitas. Povabila sem bila vesela, za sodelovanje pa sem se odločila, ker podpiram akcije, ki nas spodbujajo k temu, da smo boljša različica samega sebe. Poznam nekaj primerov, v katerih je alkohol vplival na družino, na njihove odnose in se žal ni dobro končalo. Ne vem, ali se zavedamo, koliko je takih primerov tudi v Sloveniji. Akcija se mi zdi zelo dobra, saj nagovarja množico ljudi, da se ji pridružijo.

Plakat letošnje akcije 40 dni brez alkohola

Kakšen je vaš odnos do alkohola, za katerega vemo, da je v Sloveniji velika težava? 

Alkohol dojemam kot substanco, ki ima dve vrsti učinka. Prvi je tisti, ki sprošča in spravi ljudi v dobro voljo, drugi pa je uničujoč učinek, ki je značilen predvsem v primerih, kjer gre za odvisnost od alkohola. Sama zelo redko uživam alkohol. Morda bi rekla, da sem ga v času najstništva nekoliko več, pa še takrat dokaj malo. Nikogar, ki ima blažjo ali resno odvisnost od alkohola, ne želim obsojati, saj nikoli ne veš, kaj človek nosi na ramenih, kaj je doživel, kakšna je njegova zgodba.

Ali menite, da je človek lahko zabaven in vesel tudi brez tega, da uživa alkohol? 

Načinov je res ogromno, mislim pa, da smo ljudje sami najboljši vir veselja, ki ga lahko vzbudimo tudi brez alkohola. S tem mislim na dobro družbo. Če smo obdani z ljudmi, ki jih imamo radi, ki žarijo pozitivno energijo, so zabavni ali enostavno dobra družba, potem nimaš zares potrebe po alkoholu, ker so ti ljudje, ki jih imaš ob sebi, dovolj. Za občutke veselja in zabave je zame glasba zagotovo tista, ki lahko vpliva na počutje in razpoloženje. Prav tako mislim, da imajo podoben učinek šport, ples, razne družabne igre idr.

Ste učiteljica v 5. razredu osnovne šole. Ali se z učenci kdaj pogovarjate o pasteh, ki jih predstavlja alkohol? Glede na to, da imate vsakodneven stik z otroki, kaj opažate, kakšen odnos imajo do njega? 

Ja, tudi z učenci 5. razreda se že dotaknemo teme zasvojenosti in substanc, ki lahko privedejo do odvisnosti (alkohol, cigareti, droge, energijske pijače). Otrokom te starosti alkohol predstavlja pijačo, ki jim ni všeč po okusu, poleg tega slišijo iz več različnih virov, kakšne škodljive učinke ima lahko alkohol. Upala bi si trditi, da otrokom te starosti alkohol predstavlja nekaj, česar si ne želijo in jih resnično ne zanima.

Monika Avsenik je učiteljica 5. razreda. FOTO: Siniša Kanižaj

Vaše življenje je povezano z glasbo in s koncerti. Ko nastopate, ali opažate, da nekateri glasbeniki segajo po alkoholu, da se lažje sprostijo na odru?

Absolutno. Čeprav verjamem, da je na slovenski glasbeni sceni to precej bolj milo kot marsikje drugje po svetu, npr. v Ameriki. Pa vendar. Tudi pri nas marsikateri glasbeniki posežejo po alkoholu pred ali po koncertu, tudi med nastopom. Tega pravzaprav niti ne obsojam, saj lahko razumem in vem, da ni enostavno biti na očeh tako velikemu občinstvu. Glasbenik na odru izraža svoja čustva, se predaja svojim občutkom in se dejansko razgali. Sploh glasbeniki, ki pojejo o svojih lastnih izkušnjah. Pesmi, ki so jih napisali v svojih težkih trenutkih. Takih občutkov izražati pred več tisoč poslušalci ni vsakemu lahko. Ko popiješ alkohol, imaš občutek, da je vse nekoliko bolj zabavno, bolj se sprostiš in bolj uživaš. A če premagaš to tremo in uživaš brez substanc, odkriješ novo sfero užitka, iskrenosti in pristnosti.

Monika na enem od koncertov z glasbenimi kolegi. FOTO: Žan Zajc

Obnašanje glasbenikov opazujejo predvsem mladi pod odrom in vemo, da zgledi vlečejo. Kakšen zgled skušate biti mladini vi s svojim obnašanjem na odru?

Sama ne želim pogojevati svojega užitka na odru z alkoholom, zato pred koncerti in tudi vmes ne pijem alkohola. Redko se zgodi izjema in popijem kako pivo prej. Tako miselnost želim predati tudi na mlajše generacije.

Imate kakšno negativno izkušnjo s tem, da se je kdo neprimerno vedel do vas, ker je bil pod vplivom alkohola? 

Kdaj pa kdaj sem bila deležna pretiranega ogovarjanja in nerazsodnih komentarjev, ker je bila oseba pod vplivom alkohola. A prav nesramnih in negativnih izkušenj k sreči nimam.

Postni čas nam daje priložnost, da se odpovemo določenim razvadam ali navadam obnašanja? Izhajate iz družine s petimi otroki. Ste se v družini oziroma mladosti imeli navado čemu odpovedati?

Če pomislim na družino in na postni čas, se vedno spomnim na čokolado. To pa zato, ker smo se v času mojega otroštva odpovedali čokoladi. To je bila razvada pri nas doma. Sama sem pozneje zamenjala čokolado za čips, saj se sladkarijam lažje odpovem kot slanim prigrizkom in je bilo tako težje zdržati postni čas. Sem pa nato z veliko večjim užitkom ponovno odprla vrečko čipsa.

Če smo obdani z ljudmi, ki jih imamo radi, ki žarijo pozitivno energijo, so zabavni ali enostavno dobra družba, potem nimaš zares potrebe po alkoholu. (Monika Avsenik)

Ste to navado ohranili, se torej odpoveste čemu tudi zdaj, ko ste odrasli? V čem vidite smisel posta? 

V zadnjih letih sem se odločila, da se ne bom postila od hrane, saj moj hitri način življenja otežuje zdrave prehranjevalne navade. V sami ideji posta oziroma odpovedi nečemu vidim zelo veliko smisla. Sama namreč verjamem, živim in spodbujam druge k temu, da smo vedno lahko še boljša različica samega sebe. Vsi imamo kakšno slabo navado ali razvado, na katero včasih kar pozabimo. Postni čas nas spomni, da se poglobimo vase in najdemo tisto stvar, ki ni najboljša za nas ali našo okolico in se temu odpovemo vsaj za določeno obdobje. Lahko je to le obdobje odpovedi, lahko pa to preraste v odpoved za dlje časa, morda za vedno. Bi pa rada poudarila, da razvade niso nujno le fizične narave.

Monika se dobro počuti tako v zabavni kot narodnozabavni glasbi. FOTO: Osebni arhiv Monike Avsenik

Katero razvado ali navado današnjega časa bi priporočili mladim, da se ji odpovedo ali jo omejijo?

Na faksu sem imela kolegico, ki mi je dala odlično idejo za to, čemu bi se odrekla v času posta. Njena odpoved je bila, da med vožnjo ne prime v roke mobilnega telefona. To se mi zdi odlična ideja. S tem je poskrbela za svojo varnost in varnost drugih v prometu. To bi zagotovo svetovala še komu, ki je vajen vseh možnih opravkov na telefonu, medtem ko vozi. Velikokrat se mi zgodi, da sem užaloščena, ko opazujem ljudi okoli sebe, sploh mlajše generacije, in ugotovim, da jih veliko 'bulji' v svoj mobilni telefon. To bi se mi zdela odlična ideja za odpoved v času posta. Ko si v družbi, pospravi telefon in bodi z ljudmi, ki so ob tebi.