V uvodniku Branko Cestnik razčleni nekaj amazonskih tem, ki bodo prej ali slej slovenske: integralna ekologija, misijonarska inkulturacija, vloga ženske, vprašanje duhovništva.

Integralna ekologija. Slovenska Cerkev gotovo ni ekološko neozaveščena. Bolj pa bi se morala zavedati, da tako celovitega pogleda na ekologijo, kot ga razvija krščanstvo, zlasti papež Frančišek, ne razvija nihče. Ekologija je v nevarnosti, da postane radikalna, ateistična in protihumanistična. Cerkev mora pripomoči, da jo obdržimo v sferi realnega.

Misijonarska inkulturacija. Slovenija se hitro sekularizira, s priseljevanjem se spreminja kulturna in verska struktura prebivalstva. Oboje kliče k misijonarski zavzetosti, ki pa nikakor ne sme mimo spoštljivega dialoga s kulturami, ki jih srečujemo.

Vloga ženske. Četudi formalno nekakšnih diakonis v slovenski Cerkvi ni, imamo po župnijah mnoge žene (katehistinje, voditeljice Karitas, skrbnice cerkva ...), ki se veliko žrtvujejo in učinkovito pričujejo o Bogu. Tudi pri nas bi veljalo premisliti, da bi tem ženskam podelili karizmatičen naslov, neko obliko cerkvene službe.

Duhovniki in evharistija. Verniki niso samo dolžni obiskovati svete evharistije, temveč je slednja tudi njihova pravica. Škofje imajo sveto dolžnost, da svojim vernikom zagotavljajo redno sveto evharistijo. Če ni dovolj posvečenih celibatnih duhovnikov, ki bi redno maševali, obstajajo drugi načini, da občestvo ostane okrog evharistične mize. Eden izmed njih je tudi možnost »viri probati«, ki ni sprta ne s teologijo ne s cerkvenim pravom.
Amazoniji se v reviji Cerkev danes poleg Branka Cestnika posvečajo Andrej Šegula, s. Andreja Godnič, Marjan Čuden Milan Knep, Andrej Poznič in Simon Potnik, Brigita Perše pa se je o Amazoniji pogovarjala s prof. dr. Paulom M. Zulehnerjem.

Med drugimi temami revije Cerkev danes so še bližnje volitv v ŽPS, koptska umetnost, pastoralni portal Pridi in poglej ter zakrament spovedi.