Znanstveni posvet o Alojzu Rebuli. FOTO: Ivo Žajdela

Letos mineva sto let od rojstva slovenskega pisatelja, akademika Alojza Rebule (1924–2018). V počastitev te obletnice je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (razred za umetnosti) v sodelovanju s Slovensko matico priredila znanstveni posvet z naslovom Alojz Rebula. Slovenec med zgodovino in nadčasnim, ki je bil v ponedeljek in torek, 21. in 22. oktobra 2024, na SAZU v Ljubljani.

Goriška publicistka Erika Jazbar o sejalcu slovenstva Alojzu Rebuli. FOTO: Ivo Žajdela

Edinstven glas v slovenskem romanopisju 20. stoletja

Kot je o posvetu poudaril njegov vodja dr. Brane Senegačnik, je bil Alojz Rebula edinstven glas v slovenskem romanopisju 20. stoletja: suverena poteza besednega čopiča, živo bogastvo klasične kulture in predvsem globina etosa postavljajo njegov opus na posebno mesto v literarni zgodovini. Vse to odseva tudi v njegovem sicer ne obsežnem, a vrhunskem prevajalskem opusu. Intelektualna prodornost, strastno iskanje zgodovinske, družbene in duhovne resnice in nezgrešljivi slogovni lesk odlikujeta nepreštevne eseje, kolumne in dnevniške zapise, s katerimi je pomembno zaznamoval ne le slovensko literaturo, temveč tudi širše kulturno življenje. Globoke in trajne sledi pa je pustil še drugod: v zavesti in ustvarjalnosti zamejskih Slovencev, v številnih generacijah svojih dijakov, v svojih prijateljih in kolegih v Sloveniji in po svetu.

Ignacija Fridl Jarc: Alojz Rebula in Slovenska matica. FOTO: Ivo Žajdela

Osvetlitev posameznih področij Rebulovega delovanja

Namen posveta je bil osvetliti posamezna področja Rebulovega delovanja z različnimi prispevki, ki se raztezajo v širokem loku od biografskih beležk in pričevanj, celovitih refleksij njegovega literarnega opusa in analitičnih branj posameznih del ter njihovih zgodovinskih virov preko predstavitve novo odkritih dnevniških zapisov in manj znanih žanrskih del (drame in radijske igre) do refleksije njegovega esejističnega opusa in teoloških razmišljanj.

David Movrin: sprejemljiva in prepovedana klasična filologija v študentskem dnevniku Alojza Rebule. FOTO: Ivo Žajdela

Več tematskih sklopov

Teme so tematsko razdelili v več sklopov: pričevanjskim in spominskim prikazom pisateljeve osebnosti (Oseba) so sledile predstavitve notranje prelomnih let v času študija in izkušnje s socialističnim režimom (Oseba in družba); interpretacije različnih vidikov njegove literature (Pisatelj, dramatik, scenarist) in njenega historičnega zaledja (Antične in renesančne resonance) pa so dopolnili premisleki o religiozni razsežnosti umetniške besede (Pisatelj in teolog) in o smislu človeka in slovenstva v moderni dobi (Esejist in mislec slovenstva). Posvetu je sklenila predstavitev načrta za pisateljevo bibliografijo, ki bo že sama na sebi zgovoren dokument o dediščini, ki jo je zapustil slovenski kulturi.

Tomaž Simčič: Alojz Rebula kot pedagog in mentor. FOTO: Ivo Žajdela

Avtorji in njihovi prispevki

Moje peripatetične steze z Alojzem Rebulom (Vinko Ošlak), Desetletja ob Alojzu Rebuli (Janko Kos), Alojz Rebula kot pedagog in mentor (Tomaž Simčič), Sejati iz sejalskega imperativa (Erika Jazbar), Iz zakladnice spominov: pričevanja Marija Maverja o Alojzu Rebuli (Mojca Petaros), Alojz Rebula in Slovenska matica (Ignacija Fridl Jarc), Rebulovi najzgodnejši dnevniki 1948‒1954 (Milček Komelj), Ira, Reb, cave, notum: sprejemljiva in prepovedana klasična filologija v študentskem dnevniku Alojza Rebule (David Movrin), Jezik kot vprašanje smisla v delih Alojza Rebule (Vilma Purič), Resnici zvesto iskanje Smisla (Tatjana Rojc), Nekaj značilnosti Rebulove slovenščine (Martina Ožbot), Veličastne možnosti metaforičnega« v prikazih ženskih in moških likov v Rebulovem romanu Jutri čez Jordan (Irena Avsenik Nabergoj), Alojz Rebula: tri dramska dela (Matej Venier), Radijski medij kot priložnost potrjevanja slovenske besede in kraj svobodnega ustvarjanja: Rebulove radijske igre (Maja Lapornik), Od literature do oznanila (David Bandelj), Biografski roman kot svetovnonazorska avtorefleksija (Jože Faganel), Dnevnik kot jazenje: poskus personalistične interpretacije dnevnikov Alojza Rebule (Andrej Lokar), »V grško-rimski antiki vidim previdnostno pripravo na edinstveni Prihod«: preplet klasičnih antičnih in krščanskih korenin Evrope (Jadranka Cergol), Livijin vinograd in Rebulova težavna ljubezen do rimstva (Marko Marinčič), Rebulov roman Zeleno izgnanstvo ter viri za upodobitev humanista in tržaškega škofa Piccolominija (Anja Božič in br. Jan Dominik Bogataj), Gledališče besed (Brane Senegačnik), Alojz Rebula med (krščansko) duhovnostjo in slovenstvom (Marija Stanonik), Rebulov spopad z ničem ali njegov krščanski eksistencializem (p. Edvard Kovač), Alojz Rebula in janezopavlovski kompromis (Aleš Maver), Eshatološka vizija v delih Alojza Rebule: Smer Nova zemlja (Igor Škamperle), Med cesarji in kozolci. Rebulovo esejistično leposlovje kot kraljeva pot v dominsvetovstvo (Jernej Šček), Bibliografjia Alojza Rebule 1946–2018 (Martin Grum).

Povzetki predavanj

Znanstveni posvet o Alojzu Rebuli. FOTO: Ivo Žajdela

1/7