Celjanka Alma Karlin (1889–1950), pisateljica z nemško materinščino, svetovna popotnica in avtorica številnih potopisov, ki so v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja izhajali v visokih nakladah v časopisih in knjigah nemškega jezikovnega prostora, je v rokopisu pustila osebna pričevanja o žrtvah nacističnega programa evtanazije s Celjskega. Ni jih mogla objaviti in šele leta 2007 so zagledala luč sveta v slovenskem prevodu njenih spominov na drugo svetovno vojno (Moji zgubljeni topoli).

Karlinova je bila tudi sama žrtev nacističnega preganjanja, vendar se ji je leta 1941 po aretaciji uspelo s posredovanjem vplivnih prijateljev izogniti izgonu v Srbijo. Avgusta 1944 se je celo pridružila partizanom, kjer jo je neprijetno presenetilo spoznanje, da je med komunisti, ti pa ji niso dovolili priti do Angležev. Bivanje med partizani jo je nazadnje rešilo usode velike večine pripadnikov nemške manjšine, izgona iz povojne Jugoslavije.

Iz njenega pisanja je...