Zbornik Alma Sodnik in njeno filozofsko delo je nastal na osnovi simpozija v sklopu 100-letnice UL, ki je na temo Alma Sodnik in slovenska filozofija potekal 10. septembra 2019 v prostorih Slovenske matice v Ljubljani.

Slovenska filozofinja Alma Sodnik (roj. Zupanec) se je rodila leta 1896 v Ljubljani. Bila je ena izmed prvih študentk na ljubljanski Filozofski fakulteti, študij je začela takoj po ustanovitvi in leta 1923 zagovarjala doktorsko disertacijo pri prof. Francetu Vebru, ustanovitelju študija filozofije na Univerzi v Ljubljani. Po doktoratu je dolga leta opravljala neplačano pedagoško delo, najprej kot asistentka in od študijskega leta 1933/34 dalje kot privatna docentka. V tem času se je udeležila več mednarodnih simpozijev in konferenc ter se študijsko izpopolnjevala v tujini, v Parizu, Rimu, Gradcu, Milanu, najdlje na Dunaju, kjer se je raziskovalno ukvarjala z estetiko.

Bila je prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje na Slovenskem

Delila je usodo mnogih filozofinj z začetka 20. stoletja. Kljub temu, da njihovega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njihovih moških kolegov, niso mogle ustrezno napredovati v akademski sferi. Sama je redno zaposlitev na Univerzi v Ljubljani dobila šele po drugi svetovni vojni.

Stalno plačano zaposlitev je dobila šele leta 1946, ko je bila izvoljena za izredno profesorico. Od 1951 do upokojitve leta 1959 je bila redna profesorica na Oddelku za filozofijo današnje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta najvišji naziv je dosegla kot prva ženska na Filozofski fakulteti. Med letoma 1952–1953 je bila dekanja omenjene fakultete, bila je tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katerekoli fakultete na Slovenskem.

V Slovenskem prostoru je prva podrobno prikazovala zgodovinski razvoj filozofskih problemov od začetka antike do vključno Kanta z vplivom na Hegla ter v vrsti monografskih razprav obravnavala filozofsko teorijo ter pomen posameznih mislecev. Na osnovi domačih (od začetka 16. st.) in tujih virov je ustvarila metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki.

Pomembno je zaznamovala študij filozofije na Filozofski fakulteti

Po drugi svetovni vojni je s svojim znanjem in osebnostjo pomembno zaznamovala študij filozofije na Filozofski fakulteti. Študentom je še po upokojitvi, vse do smrti, predajala bogato znanje s področja zgodovine filozofije in jih spodbujala na njihovi poti. Njeno delo z zgodovinskega vidika zajema teme od starogrške filozofije, kot je obravnava Platonove teorije idej in Epikurjeve etike, do Meinongove predmetnostne teorije in graške šole, iz katere je izhajal tudi njen mentor Veber.

Kot je v zborniku poudarila Maja Malec, je imela jasno izdelano metodo zgodovinskega raziskovanja, pri čemer jo je zanimal predvsem idejni razvoj filozofskih problemov skozi zgodovino. To metodo je uporabila že v svojem prvem obsežnejšem delu Zgodovinski razvoj estetskih problemov (1928) , ki je nastalo kot rezultat raziskovalnega dela na Dunaju in je imelo cilj pokazati, da zgodovinski razvoj estetike sovpada z njenim idejnim razvojem. Uporabljala jo je tudi pozneje, ko je obravnavala Descartesa (Descartes: njegovo življenje in filozofija, 1939), in v svojem nedokončanem delu o Aristotelovi filozofiji.

Od metafizike, epistemologije, estetike, antične filozofije do filozofije

Zbornik vsebuje znanstvene prispevke o njenem delu in sega na področja metafizike, epistemologije, estetike, antične filozofije in filozofije na Slovenskem.

Olga Markič, Alma Sodnik: filozofinja in žensko vprašanje

Tine Hribar, Alma Sodnik, filozofinja evropskega formata

Marko Uršič, Alma Sodnik o Descartesovem cogitu

Maja Malec, Sodnik, Descartes in metoda

Valentin Kalan, Alma Sodnik Zupanec in problem metafizike

Božidar Kante, Kant: sublimno in moralno

Bojan Žalec, Filozofski pristop Alme Sodnik, s posebnim ozirom na estetiko: kritični prikaz

Nina Petek, Sprehodi Alme Sodnik po vrtovih Epikurjeve filozofije

Janez Juhant, Alma Sodnik (1896–1965) in Aleš Ušeničnik (1868–1952)

Grob Alme Sodnik na ljubljanskih Žalah. VIR: slovenski grobovi

Zagovarjala je racionalno filozofsko metodo in strpen dialog

Zbornik zaključuje oseben pogled na Almo Sodnik kot izjemno žensko, ki ga je prispevala Helena Koder. V njem je prikazala Almo Sodnik, teto svojega moža Urbana Kodra, njeno veliko navezanost na družino, predvsem na obe sestri, in tragično družinsko usodo zavoljo izgube sinka in prezgodnje smrti moža.

Helena Koder je opisala tudi popisano Kantovo knjižico Dve razpravi ter pokazala, kako vestno se je Sodnikova lotila branja in analiziranja Kantovega besedila.

Alma Sodnik je zagovarjala racionalno filozofsko metodo in strpen dialog, podprt z argumenti. To je udejanjala na svoji filozofski poti, ki jo je vodila od mlade doktorandke filozofije do profesorice in dekanje. Kot je zapisal Tine Hribar v zborniku, je »nas, študente /.../, prevzela ne samo s svojo razgledanostjo, ampak tudi s sebi lastno gosposkostjo«.

Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes

Slovenska matica želi slovenski javnosti predstaviti vse preslabo poznano, a nadvse bogato knjižno in publicistično dejavnost Slovencev v zamejstvu, zato organizira posvete, na katerih sistematično predstavlja dejavnosti zamejskih Slovencev v vseh sosedskih državah na področju izdajanja knjig in publicistike.

Leta 2021 je ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu realizirala prvi del posveta, ki je bil posvečen slovenskim medijem v Italiji. Ponudil je celovit in informativno bogat vpogled v delovanje vseh slovenskih medijskih ustanov v Italiji, obenem pa je spodbudil tudi konstruktivno refleksijo komunikacije z mediji v matici.

Na podlagi posveta je nastal zbornik prispevkov Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes, ki prinaša prvi celoviti prikaz delovanja slovenskih medijev v Italiji, uredila ga je Nadia Roncelli.

Avtorji in njihovi prispevki

Nadia Roncelli, Založba Mladika kot dejavnik ohranjanja in razvoja slovenstva v Italiji

Ace Mermolja, Položaj in vloga Založništva tržaškega tiska danes

Renato Podbersič, 97 let Goriške Mohorjeve družbe

Marko Tavčar, Poslušati in gledati slovenske sporede RAI

Igor Devetak, Primorski dnevnik ali o Gozdu, Tipkovnici in Čivku

Ivo Jevnikar, Revija Mladika – v gluhi lozi, na mrtvi straži ali na stičišču treh Slovenij

Jurij Paljk, 25 let Novega glasa

Miha Obit, Novi Matajur že več kot 70 let glasilo slovenske manjšine v Furlaniji

Luciano Lister, Dom, časopis za nepismene Slovence

Alina Carli, Revija Galeb, izzivi ohranjanja jezika v današnji slovenski šoli v Italiji

Marijan Markežič, 75 let revije Pastirček v slovenskih osnovnih šolah v Italiji

Vesna Mikolič, Pandemični medijski diskurz v tisku ob slovensko-italijanski meji

Bojan Brezigar, Jezik, okolje, pluralnost. Zakaj so slovenski mediji v Italiji »drugačni«

Primož Sturman, Med Scilo in Karibdo

David Bandelj, Preteklost, sedanjost in prihodnost slovenskega revijalnega tiska v Italiji. Refleksija med upom in strahom