Nacionalni inštitut za javno zdravje je 14. in 15. januarja v Ljubljani organiziral Nacionalno konferenco o alkoholni politiki z naslovom Zmanjšajmo breme alkohola v Sloveniji. Breme zaradi alkoholizma je namreč veliko in zajema vse od posameznika, njegove družine, okolja, v katerem živi in dela, pa vse do celotne družbe. Na konferenci so najbolj poudarili zdravstveni vidik, alkoholiziranost mlajše populacije in marketinške ukrepe za preprečevanje alkoholiziranosti v družbi.


Osnovna šola Hajdina je opozarjala na posledice pitja alkohola pri mladih.

Mladinske in študentske organizacije ne pomagajo reševati težave

Problematično je, da se v mladinskih in študentskih organizacijah, ki naj bi usmerjale mladostnika v odraslo življenje, s to težavo ne ukvarjajo. Le redke imajo namreč v svojem programu tudi alkoholno politiko. Še več, na svojih prireditvah celo same financirajo alkoholne pijače in jih ponujajo mladim. S tem dajejo slab zgled, ravno tistim, ki so dovzetni za slabe navade in bi lahko, če bi ravnali drugače, dejansko spremenili slovensko neugledno statistiko in pozitivno vplivai na družbo, na svoje otroke in ljudi okrog sebe.


Zavod Karitas Samarijan je predstavljal program Vrtnica – zdravljenje odvisnosti od alkohola.

Alkohol je v slovenski družbi toleriran, zato mladi težko dojamejo, kakšni so njegovi negativni učinki, dokler jih v resnici ne doživijo. Tiste organizacije, ki pa se ukvarjajo s preprečevanjem alkohola med mladimi, morajo do njih pravilno pristopiti, jih motivirati in biti »eden izmed njih«, brez vzvišenosti in ukazovalnosti. Spremeniti morajo odnos do alkohola, sicer bodo morda prav ti mladi čez nekaj let posegali po alkoholu dnevno, ne le ob koncih tedna, čeprav je tudi to že problematično, ne bodo sposobni normalnih odnosov z ljudmi, ostali bodo brez prihodkov in morda postali celo nasilni. Posameznik, ki redno pije alkohol, je breme za družbo, ne prispeva k razvitosti in potrebuje pomoč. Pri tem sodelujeta zdravstvena stroka in Center za socialno delo (ter druge nevladne organizacije), ki alkoholiku razložita njegovo stanje in ga poskušata motivirati, da bi spremenil svoje vedenje, ga spremljata ter, če je treba, napotita na rehabilitacijo.

Zaščititi še nerojenega otroka

Kar 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk, starih med 25 in 35 let, se opija med enkrat in trikrat na mesec, kar je že tvegano pitje. Prav v teh letih mnogi postanejo tudi starši, zato je nujno treba govoriti tudi o vplivu alkohola na še nerojenega otroka, kar se je do zdaj zanemarjalo. Povečuje se tudi delež žensk, ki pogosto pregloboko pogledajo v kozarec, zato je problematika še posebej aktualna. Posledica alkohola so tudi zmanjšana plodnost, večja možnost spontanega splava in dedne okvare. V anketi, ki so jo opravili na Gorenjskem v šoli za bodoče starše, je kar 35 odstotkov nosečnic odgovorilo, da so med nosečnostjo uživale alkoholne pijače, sicer večina v manjših količinah in redko, trije odstotki nosečnic pa pogosto. Pri programu Alkohol in nosečnost, katerega cilje je zaščititi še nerojenega otroka, poudarjajo, da na razvoj zarodka lahko vpliva že manjša količina, zato ne obstaja »varna« meja popitega alkohola med nosečnostjo. Ko nosečnica popije alkoholno pijačo, ta prek posteljice prehaja v otroka. Alkohol vpliva na živčevje, predvsem možgane, povzroči zastoj rasti, poškodbe živčnega sistema, srca, napake pri razvoju govora, motorike, izoblikujejo se značilne obrazne poteze, otrok pa ima v življenju lahko tudi duševne težave, težje se koncentrira in večja je verjetnost, da bo tudi sam zapadel v alkoholno omamo. Tako se začarani krog sklene.

Alkohol med Slovenci

Poraba alkohola v Sloveniji se je sicer med letoma 2005 in 2010 zmanjšala za okoli 25 odstotkov, a se po letni porabi čistega alkohola še vedno uvrščamo visoko v EU. Možni ukrepi so omejevanje dostopnosti, minimalna cena alkoholne pijače, označevanje izdelkov, ki vsebujejo alkohol, ter omejeno reklamiranje alkoholnih pijač oz. alkoholne industrije na športnih dogodkih in dogodkih, namenjenih mladim. Težave neregistrirane uporabe alkohola, torej tistega, ki ga ljudje sami doma pridelajo, pa tako ne bomo rešili.

Kar okrog 117.000 prebivalcev Slovenije pije tvegano, delež tistih, ki zmerno pijejo, pa je 70 odstotkov, a od zmernega do tveganega in nato škodljivega pitja je majhen korak, ki lahko vodi celo do zasvojenosti. Alkohol v Sloveniji povzroči pet odstotkov vseh smrti, na leto pa je 4000 sprejemov v bolnišnice zaradi neustrezne rabe alkohola, kar povzroča visoke zdravstvene in družbene stroške.

Alkoholizem je najbolj razširjen v socialno in drugače šibkejših skupinah. Poleg že omenjenih težav, ki jih lahko alkohol povzroči pri nosečnosti in razvoju otroka, naj omenimo še dve bolezni: cirozo jeter in raka. Četrtina vseh rakov pri ženskah je posledica pretiranega pitja alkoholnih pijač, pri moških je takih skoraj petina. Zaradi alkoholiziranih voznikov in drugih škodljivih vplivov alkohola vsako leto v Sloveniji umre okrog 725 ljudi.

Fotografije: Tatjana Splichal