Med njimi so bili tudi lovci Mitsubishi A6M Zero, ki so bili na začetku druge svetovne vojne strah in trepet zavezniških pilotov. Jeseni leta 1937 je japonska mornarica naročila izdelavo hitrega in okretnega lovskega letala, ki bi lahko vzletalo z letalonosilk. Glavni Mitsubishijev inženir Jiro Horikoši se je uspešno spopadel z izzivom in sredi leta 1940 je bilo enosedežno lovsko letalo Mitsubishi A6M Zero že pripravljeno za bojne naloge. Dolgo je bilo devet metrov, čez krila je merilo dvanajst metrov, prazno je tehtalo 1.680 kilogramov, letelo je s hitrostjo do 533 kilometrov na uro. Do konca vojne so jih izdelali skoraj 11.000.

Japonski piloti so nova letala najprej preizkusili na Kitajskem, kjer so z njimi sestrelili 99 sovražnikovih lovcev, sami pa so izgubili le dve. Američani v tistem času niso imeli letala, ki bi se lahko kosalo z Zerom, zato so poskušali odkriti njegove šibke točke. Po pregledu razbitin sestreljenih letal v okolici Pearl Harborja so ugotovili, da je Zero krhek in slabo zaščiten pred izstrelki. Za analizo njegovih zmogljivosti v zraku pa bi morali imeti bolj ohranjen primerek.

Junija 1942 so Japonci napadli ameriške sile na Aleutih, otoški skupini med Aljasko in Kamčatko. Eno letalo je bilo pri tem zadeto in je poskušalo zasilno pristati na otoku Akutan. Pilot je umrl, njegovi kolegi pa so mislili, da je živ. Zato niso izpolnili ukaza, da morajo uničiti vsako letalo, ki bi lahko padlo v sovražnikove roke. Pred osemdesetimi leti (10. julija 1942) so Američani odkrili zapuščenega Zera. Z ladjo so ga prepeljali v ZDA, ga popravili in z njim opravili vrsto poizkusnih poletov. Na podlagi pridobljenih podatkov so zasnovali učinkovito taktiko zračnih bojev, hkrati pa so zgradili letala, ki so bila boljša od Zera. Tega so japonski samomorilski piloti kamikaze ob koncu vojne uporabljali za napade na ameriške ladje.

1/1