Na olimpijskih igrah v Parizu so bile v nedeljo, 6. julija 1924, kvalifikacije v teku na 100 metrov. Na startu se je gnetla množica tekačev z vseh koncev sveta, med njimi pa ni bilo enega najboljših sprinterjev tistega časa, 22-letnega Britanca Erica Liddella. Ker je bil globoko veren, se je že pred meseci odločil, da na Gospodov dan ne bo tekmoval. Namesto tega se je prijavil na teka na 200 in 400 metrov, kjer sicer ni imel tako velikih možnosti za zmago kot na 100 metrov, vendar sta bili obe preizkušnji na vrsti ob delavnikih.

Pred igrami je pridno treniral in sadovi so se pokazali ob pravem času. V teku na 200 metrov je bil tretji, na 400 metrov pa je zmagal s svetovnim rekordom in osvojil zlato medaljo. Skrivnost velikega uspeha je pojasnil z besedami: »Prvih dvesto metrov sem tekel tako hitro, kolikor sem mogel. Drugih dvesto metrov pa sem z Božjo pomočjo tekel še hitreje.« Njegove priprave in nastope na olimpijskih igrah v Parizu prikazuje film z naslovom Ognjene koč...