Menda sem nekje zapisala, da se tudi star človek lahko še spremeni. Pa me je potem poiskala stara gospa, ki je to brala, in mi zatrdila, da to prav gotovo ni več mogoče. Pri tem si je pomagala z ljudskim pregovorom, ki pravi: kar se Janezek nauči, to Janez tudi zna. Prepričana je, da ta pregovor zagotovo drži. Takrat ni bilo časa, da bi se kaj več pogovarjali.

O tem pogovoru sem potem še veliko premišljevala. Ko srečujem stare ljudi in se z njimi pogovarjam, največkrat res rečem, da so stari ljudje večinoma takšni, kot so bili že prej, ko so bili še mlajši, bolj izražene so samo vse njihove poteze. Nekdo, ki je bil že prej egoist, postane v starosti še bolj egoističen, nekdo, ki se je že prej rad prepiral, se sedaj še bolj prepira z ljudmi, tako da je včasih prav nemogoč. Nekdo, ki je bil že prej odprt za druge in je rad pomagal, tako dela tudi v starosti. Tako približno velja za vse človekove poteze. Seveda je vedno lahko tudi drugače, ampak največkrat je tako.