Vse od Ecovega romana 'Ime rože' precej prahu dviga vprašanje, ali se je Jezus smejal. V Novi zavezi sicer večkrat lahko preberemo, da je Jezus jokal, njegovega smeha pa Sveto pismo nikjer izrecno ne omenja. Graški teolog Karl Veitschegger se strinja s številnimi svetopisemskimi izvedenci, da smeh sodi med temeljne človeške značilnosti in da je bil tudi Jezus 'pravi človek'. »Zaradi česar lahko upravičeno sklepamo, da se je Jezus v določenih okoliščinah prav od srca nasmejal. Kot judu mu pregovorni judovski humor zagotovo ni bil tuj«, je na svoji spletni strani (http://members.aon.at/veitschegger/index.htm) zapisal namestnik vodje pastoralnega urada pri graški škofiji, ki se pogosto ukvarja s tovrstnimi vprašanji na področju vere.

Kot svetopisemski dokaz za to, da se je Jezus smejal, Veitschegger navaja njegovo udeležbo na svatbi v Kani Galilejski. Svatbe so v judovstvu 'veseli dogodki, kjer se spije precej vina in se tudi ogromno smeje'. Kot pričujejo evangeliji, se je Jezus udeleževal tudi drugih slovesnih dogodkov. Ni bil 'nikakršen čemeren asket ali celo otrok žalosti', kar mu očitajo njegovi nasprotniki, tudi z besedami 'glej, požrešnež in pijanec' (Mt 11,19).

Tudi v številnih prilikah je izražen Jezusov humor. Kot vzor učinkovitega trgovanja navaja krivičnega oskrbnika (Lk 16,1-13). In ko graja, reče 'Slepi vodniki! Precejate komarja, kamelo pa požirate',(Mt 23,24), in nato razpravlja o trdosrčnih varuhih verskih zakonov, 'ki pogosto poudarjajo nepomembno, spregledajo pa tisto najpomembnejše, namreč ljubezen', pojasnjuje Veitschegger. Ob tem je prepričan, da ima 'Jezus smeh na svoji strani'.

Norčevati se iz veselja tudi današnjim kristjanom ne pritiče in jim zgolj povzroča nelagodje, še pojasnjuje graški teolog. Toda kljub temu 'oče' duhovnika in detektiva Browna, Gilbert Keith Chesterton, humor opisuje kot 'pojavno obliko religije'.

Kot pričo svojemu humorju naklonjenemu pogledu na svet Veitschegger omenja tudi papeža Benedikta XVI., ki je avgusta lani na 'Bavarskem večeru' v svoji letni rezidenci v Castel Gandolfu zastavil vprašanje: »Ali se pravzaprav smemo takole veseliti, ko pa je svet poln trpljenja, ko je na njem toliko teme in zla?« Papežev odgovor je takšen: »Da. Če rečemo 'ne' veselju, ne služimo nikomur, le svet naredimo še temnejši. In kdor sam sebe nima rad, tudi drugemu ne more ničesar podariti, ne more mu priskočiti na pomoč in ne more biti glasnik miru.«

»My Boss is a Jewish Carpenter« (Moj šef je judovski tesar), je hudomušno zapisano na spletni strani Karla Veitscheggerja, ki je poleg številnih člankov napisal tudi več brošur, po navedbah graške škofije pravih 'izvirov zanesljivih informacij o veri'.

Foto: splet