Zakaj verujem? je naslov tretje knjige ameriškega teologa in pisatelja Scotta W. Hahna, ki je izšla pri založbi Družina; tokrat spregovori o vsebinah katoliške veroizpovedi in vsakdanjih ugovorih ter pomislekih zoper njih.

Naslov članka ne naslavlja našega dokumentarnega znanja o krščanski religiji, kot bi šlo za nekakšen kviz; dreza nas k premisleku, kako dobro poznamo vsebine katoliške veroizpovedi, ki jo vsako nedeljo skupaj izgovarjamo pri sveti maši, in ali jih poznamo tako dobro, da bi si upali po njih oblikovati svoje življenje. Knjiga je najboljša novodobna apologija. Zlata doba krščanskih apologetov, torej zagovornikov ali braniteljev vere, je bil čas prve Cerkve, kajti številni spreobrnjenci so bili pred rimskimi oblastmi pripravljeni za ceno lastnega življenja trdno zagovarjati svojo novo – evangeljsko – vero.

Kasneje v zgodovini, ko je vsa Evropa vsaj v kulturnem smislu postala »krščanska«, potrebe za apologijo ni bilo več. Pojavila se je spet v času po Lutrovem nastopu, vendar takrat v preveč bojeviti podobi, da bi utegnila obroditi sadove sprave med sprtima stranema. Tudi v današnjem času kristjani doživljamo številne napade ter ugovore zoper vero in če ne gojimo osebnega verskega življenja (pa tudi, če smo že pri osnovnošolskem verouku sedeli na ušesih), lahko hitro ostanemo brez verodostojnih argumentov. V takšnih primerih nam bo Hahnova knjiga odličen pripomoček, še posebej zaradi nežnega tona, v katerem je napisana. Avtor namreč pravi: »Vedno moramo biti pripravljeni na odgovor glede razlogov našega upanja (prim. 1 Pt 3,15). In pri tem bi se morali katoliški apologeti razlikovati od drugih: mi ljudem ne odgovarjamo zato, da bi jih utišali, temveč da bi jih duhovno povzdignili. Če bomo resnično prisluhnili ljudem, ki se ne strinjajo z nami, in jim znali predstaviti vsebino katoliške vere na pozitiven način, imamo veliko več možnosti, da jih bomo prepričali.«

Spreobrnjenje kot grozljivka in ljubezenska zgodba

Hahnova življenjska zgodba dokazuje, kaj pomeni popolno spreobrnjenje, ki pomeni tudi spremembo lastnega načina življenja. Sam je celo življenje sledil Kristusu, bil je goreč pastor v Prezbiterijanski cerkvi, teolog in raziskovalec Svetega pisma, pa vendar je ob študiju odkrival, da katoliška Cerkev bolj verodostojno ohranja dediščino Kristusovega veselega oznanila. Zato je bil ob svojem spreobračanju pripravljen tvegati vse – svoj poklic in družbeni položaj, svoja prijateljstva ter tudi svojo družino. Dolgo in naporno pot v katolištvo, ki jo skupaj z ženo Kimberly, ki se je kasneje spreobrnila po moževem zgledu, opisujeta v knjigi Vse poti vodijo v Rim (Družina 2004), ocenjuje kot »detektivsko zgodbo –preiskoval sem Sveto pismo, da bi odkril ključ do pravega, resničnega krščanstva: Kako lahko zvesto in verno poučujemo in živimo Sveto pismo? Kasneje je zgodba postajala prava grozljivka, a se je na koncu razvila v lepo ljubezensko zgodbo.«

Zakaj bi bilo spreobrnjenje podobno grozljivki? Kot evangeličanskemu pastorju in profesorju so Hahnu številni močno zamerili izdajo, ki jo je po njihovem mnenju zagrešil s prestopom v katoliško Cerkev. Sam se spominja tega primera: »Nekega dne me je v službo klical nekdanji študijski prijatelj s fakultete, ki je postal prezbiterijanski pastor v Virginiji. Klical me je, da bi se mi opravičil zaradi nečesa, kar je bil storil, ko je bila Kimberly z otroki pred skoraj enim letom pri njem na obisku. Govoril je tiho in skesano. »Scott, moram te prositi odpuščanja. Pred nekaj meseci mi je tvoja žena pripovedovala o vseh tvojih razlogih in dokazih v prid katoliški veri. Najbrž je upala, da ji bom postregel s tehtnimi odgovori, s katerimi bi te lahko potolkla. A resnično nisem bil pripravljen in ji nisem znal prav odgovoriti. Namesto tega pa sem ji svetoval, naj razmisli, ali ima dovolj svetopisemskih razlogov za ločitev od tebe. Vendar to še ni vse. Obljubil sem ji, da ji bom kasneje sporočil trdne dokaze in razloge, s katerimi bo lahko zavrnila tvoja katoliška razmišljanja. Od takrat je minilo že kar precej časa, pa se nisem domislil še niti enega dokaza.« Grenko-sladka izkušnja, kajti ta pastor je bil eden prvih v množici iskalcev, ki so Scotta prosili za pomoč na poti spreobrnjenja.

Potrebujemo več nalezljivih kristjanov!

Žena Kimberly je v času spreobračanja moža nekoč neprizanesljivo označila za »obrnjenega Lutra« – opozarjal je na pomanjkljivosti evangeličanskih cerkva in ločin ter se vračal h katoliškemu nauku. K temu ga je spodbujalo predvsem dvoje – bogastvo zakramentov, zlasti evharistije, in smiselnost katoliškega bogoslužja s premišljenim dnevnim prebiranjem odlomkov Svetega pisma. Iz dneva v dan je opažal, da je nasprotovanje njegovi spreobrnitvi posledica številnih predsodkov, ki bi jih morali kristjani vseh ločin že zdavnaj odstraniti. Spominjal se je izjave pokojnega ameriškega škofa, božjega služabnika Fultona Sheena: »V Združenih državah Amerike ni več kot sto ljudi, ki sovražijo Rimskokatoliško cerkev. Vendar pa je več milijonov ljudi, ki sovražijo tisto, za kar zmotno menijo, da je katoliška Cerkev.« Ker je stanje danes tudi v našem okolju enako, je Hahnov poziv vernikom današnjega časa, tudi tebi, dragi bralec, bralka, povsem na mestu: »Poučite se o katoliški veri, ki vam je bila zaupana kot sveta dediščina. Zaradi vas samih – pa tudi zaradi drugih – se o njej poučite toliko, da boste vedeli, kaj verujete in zakaj to verujete. Radi berite Sveto pismo – dobro se ga naučite, da boste lahko polneje živeli iz njega in ga z večjim veseljem razširjali. Tako bo vaša vera postala nalezljiva. Nujno potrebujemo več nalezljivih kristjanov!«