Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ali obstaja človek, za katerega ne bi smel moliti?

Za vas piše:
Brigita R. Perše
Objava: 29. 03. 2024 / 15:49
Oznake: Cerkev danes
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 29.03.2024 / 16:05
Ustavi predvajanje Nalaganje
Ali obstaja človek, za katerega ne bi smel moliti?
Ko gre za blagoslove, ki jih izgovarjamo nad ljudmi, ne da bi oni za to vedeli, ne izključujemo nikogar, saj jim ta duhovna pomoč z naše strani lahko pomaga tudi k spreobrnjenju, ne da bi oni vedeli za to. FOTO: Tatjana Splichal

Ali obstaja človek, za katerega ne bi smel moliti?

Intervju s škofom dr. Marjanom Turnškom.

Dokument »Fiducia supplicans« je v zadnjih mesecih dvignil veliko prahu in polemik. Zato smo se z vprašanji o blagoslovih obrnili na škofa msgr. dr. Marjana Turnška, predstojnika katedre za dogmatično teologijo na Teološki fakulteti.

Blagoslov je beseda zelo širokega pomena.

V Svetem pismu je blagoslov tako »spuščajoča« kot »dvigujoča« molitev; prva vključuje Božje delovanje v dobro posameznika ali ljudstva, druga pa je človekov odgovor Bogu. Največkrat človek blagoslavlja Boga v smislu zahvale za velike stvari, ki jih je Bog storil človeku. Sicer pa je ime samo sestavljeno iz starocerkvenoslovanskih besed »blago« »slovo«, kar pomeni blago, dobro, lepo besedo. Isti pomen ima tudi latinski izraz »bene-dictio« (lepo govoriti). Blagoslov v najširšem pomenu je že, če lepo in dobro govorimo drugemu in o drugem.

Blagoslov v najširšem pomenu je že, če lepo in dobro govorimo drugemu in o drugem.

Imamo tri oblike blagoslovov: zakramentalni, liturgični in preprosti (neformalni) blagoslov. Kako vemo, v katero od treh oblik sodi določen blagoslov?

Prvi so izrečeni samo v okviru obreda zakramenta. Drugi so v knjigi Blagoslovi (obrednik in drugi molitveniki, ki jih je odobrila cerkvena oblast). Tretje pa molimo spontano in jih lahko uporabimo povsod ter veljajo za vse. Jezus nam naroča, naj blagoslavljamo tiste, ki nas preganjajo in preklinjajo (Lk 6,28); Pavel pa povzema, naj jih blagoslavljamo in ne preklinjamo (Rim 12,14).

Zaradi izjave Svetega sedeža »Fiducia supplicans« je zadnje čase pereče zlasti vprašanje glede preprostih (neformalnih) blagoslovov. Lahko omenite nekaj konkretnih oblik neformalnih blagoslovov?

Včasih me kdo ustavi kar sredi ulice in me prosi za blagoslov. Ko obiščem kakšno družino, jih ob slovesu preprosto blagoslovim; podobno ob obisku bolnika, kadar ga ne obiščem zaradi obhajanja kakšnega zakramenta.

Cerkveni dokumenti po drugem vatikanskem koncilu močno poudarjajo in spodbujajo, da bi vsi krščeni blagoslavljali. Kaj je potrebno pri neformalnem blagoslovu (kakšna preprosta gesta, beseda), da vemo, da gre za blagoslov in ne npr. za oznanjevanje tem osebam?

V ljudski pobožnosti so vsi blagoslovi še sorazmerno visoko cenjeni, zato jih Cerkev ceni in priporoča. Preprosti blagoslov je sestavljen iz kratke molitve, ki jo sestavimo na kraju samem; prilagodimo jo okoliščinam in stanju tistega, ki ga želimo blagosloviti. Ob tem lahko stegnemo eno ali obe roki nad njegovo glavo, nato pa naredimo križ ali ga pokrižamo na čelu.

Ali izjava »Fiducia supplicans« istospolnim parom prinaša kakšno »ugodnost«, ki je do sedaj s strani Katoliške cerkve niso imeli? (Škof Jože Marketz je izjavo »Fiducia supplicans«, ki katoliškim duhovnikom dovoljuje blagoslov istospolnih parov, označil za »pomemben korak k odprti Cerkvi«. Krški škof je »vesel in hvaležen«, da je bil ta preobrat zdaj omogočen v dveh letih, saj je Vatikan še februarja 2021 prepovedal blagoslov istospolnih parov, kar je »upravičeno prizadelo in užalilo mnoge ljudi«).

Izjava razlikuje med istospolnim parom in istospolno zvezo. Par razume kot dva posamezna človeka, zvezo pa pojmuje kot formalno zvezo med njima. V svoji dikciji je izjava izrecna, da se istospolne zveze ne more blagoslavljati in je potrebno narediti vse, da se ne daje niti videz česa podobnega (vsaj petkrat je v izjavi to povedano). 

Izjava razlikuje med istospolnim parom in istospolno zvezo.

Vernike kot posameznike pa je bilo že do sedaj mogoče preprosto blagosloviti, če so se s pravim namenom obrnili na duhovnika. V tem smislu izjava ne prinaša nič novega (zato je samo izjava); razjasni pa morda zadržke nekaterih, ki so nekomu prej že zaradi vednosti, da je istospolno usmerjen, odrekali možnost preprostega blagoslova.

Ali vidite v izjavi kakšne slabosti oz. pomanjkljivosti, glede na buren odziv v javnosti? Če da, v čem?

Buren odziv je doživela pri tistih, ki so se ob njej osredotočili le na omenjanje istospolnih parov, sicer pa je izjava precej bolj široka in govori na splošno o blagoslovih. »Pomanjkljivost« je morda v tem, da ni bila nujno potrebna, saj pravzaprav ne prinaša nič bistveno novega. Končno bi iz istih razlogov lahko pričeli problematizirati tudi blagoslov velikonočnih jedil ali množične blagoslove motoristov in še česa (blagoslov ni nikoli namenjen stvarem, temveč ljudem, ki ga uporabljajo), kjer tudi ne vemo, kakšni ljudje so se zbrali, s kakšnimi nagnjenji, prepričanji in načini življenja. Pa gre celo za liturgične blagoslove. V vseh teh primerih vidi Cerkev, kot izjava pove, pastoralno priložnost kaj reči in oznaniti tudi tistim med udeleženci, ki so »neurejeni primeri«. Sicer pa blagoslov tako deluje v skladu z njihovo vero.

Pod kakšnimi pogoji se istospolnemu paru lahko podeli blagoslov? Ali lahko to storijo tudi laiki?

Preprosti blagoslov lahko podeli vsak kristjan. Izjava pa jasno pove, da mora podeljevalec blagoslova poskrbeti, da se tak blagoslov ne zgodi med ali v povezavi s sklepanjem civilne formalne zveze med takima osebama, niti v »poročnih oblekah«; da se mora prepričati, da prosilca ne mislita, da je to kakršnakoli potrditev njune zveze; ampak nasprotno, da jima da vedeti, da Cerkev takšnih zvez ne odobrava in da niso v skladu z Božjim načrtom za človeka. Ob vsem tem pa mora poskrbeti, da tudi nihče drug tega blagoslova ne bi narobe razumel ali se ob njem pohujšal.

Preprosti blagoslov lahko podeli vsak kristjan.

Ali teoretično obstaja človek, ki ga ne bi smeli blagosloviti? (Ali lahko blagoslovimo vsakega človeka? Tudi morilca, ki se ne kesa storjenega dejanja?)

Vprašanje lahko postavimo tudi takole: ali obstaja človek, za katerega ne bi smel moliti, saj je blagoslov vrsta molitve. Spomnimo se morda molitve sv. Male Terezike za mnoge zločince, ki so bili obsojeni na smrt. Ali je s tem grešila? Končno je Jezus na križu molil za svoje morilce!? Je ravnal narobe? Torej, ko gre za blagoslove, ki jih izgovarjamo nad ljudmi, ne da bi oni za to vedeli (vsak večer npr. blagoslovim župljane župnije, kjer živim), ne izključujemo nikogar, saj jim ta duhovna pomoč z naše strani lahko pomaga tudi k spreobrnjenju, ne da bi oni vedeli za to. Če pa kdo kot posameznik prosi za blagoslov, tudi preprosti, pa se moram prepričati, čemu je prišel in kako razume ta blagoslov. S tem se že odpre tudi možnost poučevanja in oznanjevanja.


Celoten intervju je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Cerkev danes (01/2024).

Kupi v trgovini

Cerkev danes
39,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh