Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si letos opozarjajo na problematiko spletnih prevar, zavajanj in neresničnih vsebin na spletu, ki imajo negativen vpliv na mladostnike. Pri tem izpostavljajo problematiko idealiziranih objav na družabnih omrežjih. Predvsem za mladostnike so eden izmed problematičnih primerov namensko predelane in grafično spremenjene fotografije in video posnetki.

Psihološke težave zaradi zavajanj vplivnežov

»Vplivneži se skušajo vedno predstaviti na način, ki privabi čim več sledilcev. Prizori na fotografijah in posnetkih so zelo pogosto načrtovani do zadnje podrobnosti, posneti s strani profesionalnih ekip in močno računalniško obdelani. Tako se vplivnež predstavi, kot da živi bolj ali manj idealno življenje,« navajajo v Safe.si.

Ob tem po poročanju STA opozarjajo, da zaradi nedoseganja teh lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne spletne objave, mladostniki postanejo obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni z lastnim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni.

FOTO: Safe.si

Mladi pod velikim pritiskom

Psihološke težave zaradi slabe samopodobe pa niso edini negativni učinek interneta na mladostnike. Nekatere spletne vsebine, predvsem pa odnosi na spletu, jih potrejo, razjezijo, spravijo v slabo voljo. Mladi živijo pod pritiskom, da nekaj zamujajo, če niso neprestano na tekočem z vsem, kar vrstniki objavljajo na internetu, ter da morajo tudi sami objavljati podrobnosti iz svojih življenj. To pa lahko zaradi zaletavosti vodi v neustrezne odzive, ki se včasih končajo tudi z različnimi oblikami spletnega nasilja, poudarjajo v Safe.si.

Mladi živijo pod pritiskom, da nekaj zamujajo, če niso neprestano na tekočem z vsem, kar vrstniki objavljajo na internetu. FOTO: Pixabay

Le dva odstotka mladih ne uporabljata interneta

Na Statističnem uradu RS (Surs) so ob tej priložnosti pripravili nabor podatkov o zaščiti zasebnosti in srečevanju z neresničnimi informacijami na internetu med mladimi v Sloveniji.

V prvem četrtletju 2021 je bilo med prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 74 let, 89 odstotkov takih, ki so v zadnjih treh mesecih uporabljali internet. Med mladimi od 16 do 24 let jih je bilo 98 odstotkov. V tem obdobju je internetne novice, časopise ali revije bralo 66 odstotkov mladih, pri čemer jih je 91 odstotkov uporabljalo družbene medije.

Kako pogosto se mladi srečajo z lažnimi novicami

Z neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino se je na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih srečalo skoraj sedem od 10 mladih. 54 odstotkov mladih, ki so videli neresnično informacijo, je na različne načine preverilo njeno resničnost, in sicer jih je 45 odstotkov zadevo preverilo na drugih straneh na spletu, 27 odstotkov pa jih je uporabilo neinternetne vire. Nekaj manj kot polovica (46 odstotkov) pa torej resničnosti informacij ni preverila, največkrat zato, ker so že vnaprej vedeli, da je informacija ali njen vir nezanesljiv, navajajo na Sursu.

Dan varne rabe interneta je evropska mreža informacijskih centrov Insafe prvič obeležila leta 2004, odtlej pa je prerasel evropske meje in ga sedaj obeležujejo že v okoli 140 državah po svetu. Od leta 2005 v mreži sodeluje tudi Safe.si.