Tik pred božičnimi prazniki, ko so prijazna voščila z vseh strani prihajala s pošto v moj nabiralnik, na mail in po telefonu, me je razveselilo in se me močno dotaknilo sporočilo znanke oz. prijateljice. Ja, pravzaprav prijateljice. Čeprav se ne poznava še dolgo, sva se »začutili« na nekem skupnem romanju, se veliko pogovarjali in si marsikaj povedali. In ostali sva v stikih. Ne pogostih, ampak v takih, o katerih govori neka resnična modrost: »Prijatelji so kot zvezde. Ne vidimo jih vedno, vendar vemo, da so.«

Med ostalim napisanim mi je napisala tudi nekako takole: »Leto se končuje, prihajajo prazniki, vendar moram priznati, da moje razpoloženje ni kaj prida praznično. Nisem se potrudila, da bi uredila neke stvari v družini.« In nadaljevala je z vprašanjem: »Ali Jezus pride tudi v tako 'štalo'«?

Ustavila sem se ob tem vprašanju, zadelo me je naravnost v srce, potrkalo na mojo vest in mi dalo misliti. Veliko sem razmišljala o tem v prazničnih dneh, na potovanju i...