Na katoliškem spletnem portalu kath.net so pred začetkom letošnje škofovske sinode o zakonski zvezi in družini objavili komentar mladinskega referenta Strokovnega združenja za spolno etiko in duhovno oskrbo v Nemčiji, Nikolausa Frankeja, o predzakonski spolnosti. Ker so sinodalni očetje večkrat izpostavili pomen dobre in temeljite priprave na sklenitev zakonske zveze, si velja ogledati sedem razlogov, zakaj s spolnostjo počakati do prve poročne noči.



Okoli dve tretjini vseh 17-letnikov je že imelo spolne odnose. Čakanje do poročne noči ni več priljubljeno. Frankeja pogosto sprašujejo, ali je predzakonska spolnost zdaj sprejemljiva. Njegovo mnenje je sledeče: nikakor ne, v nobeni obliki. Franke ob tem navaja sedem razlogov, zakaj s spolnostjo počakati do sklenitve zakonske zveze.

1. Pomen spolnosti

Spolnost ima lahko veliko različnih pomenov. Med njimi so varnost, sprejetost, naklonjenost, ljubezen, zanesljivost in zvestoba. Žal pa dva človeka intimno srečanje redko ocenjujeta s povsem enakimi pomeni. On denimo reče: »Seveda je spolnost zame pomenila zvestobo, vendar ne nujno do konca življenja, ampak le tako dolgo, dokler sva skupaj.« Ona odgovori: »Kaj? V tem primeru nikoli ne bi spala s teboj! Mislila sem, da če skupaj spiva, ostaneva skupaj za vedno!« Če pa počakamo do poročne noči, lahko oba partnerja preverita, ali jima telesni odnosi pomenijo enako. Šele nato lahko spolnost v celoti izpolni svojo povezovalno, spodbujevalno in komunikativno razsežnost. Kajti če se nek odnos skrha že pred zakonom, je ranjenost toliko večja, če sta bila partnerja drug z drugim že intimna.

2. Kaj pravi Sveto pismo?

V Svetem pismu piše, da je pristni tisti kristjan, ki moli in hvali Boga in tudi svoje življenje usmerja po Njegovih napotkih. Kaj lahko iz Božje besede izpeljemo glede predzakonske spolnosti? Jezus jasno pove, da je zakonska zveza utemeljena od Boga kot posledica dvospolne narave človeka. Zakonska zveza je uradno sklenjena tudi v Svetem pismu: to lahko izpeljemo iz poročila o stvarjenju, v katerem Bog sam navaja potrebne korake: 1. ločitev od staršev. 2. pridružitev partnerju (kar je bil tudi pravni izraz za 'sklenitev zveze'). 3. »Postati eno meso« in s tem zaživeti intimno partnersko življenje v predhodno sklenjeni zvezi.

3. Naj te prepoznajo kot kristjana!

Kdo tega ne pozna: drugim se predstavljamo kot kristjani in nemudoma smo deležni vprašanja: »Ali moraš torej s spolnostjo počakati do poroke?«. Tudi če se nam to vprašanje v lastni veri ne zdi toliko pomembno, pa imamo vendarle vtis, da sta spolnost in naš odnos do nje neke vrste priložnost, da smo prepoznavni kot kristjani. To velja za čas pred poroko kot tudi po njej! Izkušnjo imam, da mnogi – posebej moji muslimanski prijatelji – prav globoko zadihajo, ko slišijo, da sva tudi z ženo počakala do poroke. Resnično so veseli, da sta bila dva človeka kot kristjana dovolj resna in sta se zaradi vere celo »žrtvovala«. Ta prepoznavnost lahko kasneje pripelje do tega, da se prijatelji na nas obračajo tudi glede drugih vprašanj o grehu, saj nas preko vprašanj o spolnosti sploh lahko prepoznajo kot kristjane.

4. Duhovna intimnost je večja

Iskreni smo: če čakamo do poroke, ima to tudi svoje slabosti. Lahko se denimo zgodi, da v poročno noč vstopamo s prevelikimi pričakovanji ali se celo poročimo, ker bi končno radi postali spolno dejavni. Ena izmed resničnih slabosti so tudi jasne meje, ki so potrebne, da se spolnosti pred poroko lahko upremo. Mnogi ljude jih gotovo vidijo kot neromantično omejevanje. Obenem pa glede spolnosti pred poroko obstajajo tudi prednosti čakanja: odnos in obzirnost do partnerja s časom rasteta. Razvije se drugačna obzirnost, pogosto tudi večja duhovna intimnost. Če se spolnost prične šele v zakonu, to nudi zaščitni prostor, v katerem se lahko oba učita spolnosti, v katerem lahko kdo tu in tam tudi odpove, ne da bi se bal, da ga bo partner zaradi »neuspešne spolne predstave« znova zapustil.

5. Bodi obziren do drugih!

Bodimo iskreni: nobeno kontracepcijsko sredstvo ni povsem varno. S spolnostjo hitro pride do spočetja otroka. Sklenitev zakona predvsem materi, ki otroka vzgaja, nudi potrebno zaščito. Seveda gre tu tudi za širši vpliv: smo zgled tistim, ki sami nimajo tako zanesljivih partnerjev ali pa sami to niso. Sveto pismo je jasno: šibki se morajo zgledovati po močnih in ne obratno.

6. Ne smeš primerjati

Mnogi tudi povejo, da bi se z veseljem odpovedali izkušnjam (dobrim in slabim), ki so jih pred zakonom pridobili z drugimi partnerji. Ti dogodki namreč tudi po poroki pogosto ostanejo v zraku kot spomini ali primerjave. To ni lepo in lahko predstavlja veliko breme za odnos.

7. Čarobna skrivnost

V obdobju čakanja se spolnosti sami in tudi partnerju povečata dostojanstvo in vrednost. Tako medsebojna bližina po poroki kot tudi vsak partner posebej sta še dragocenejša, če se zavedamo, da je to dar in ne nekaj samoumevnega. Poročno slavje mladoporočencev, ki še nista bila intimna, ima še večji pomen in lepoto – kot nekakšno čarobno skrivnost. Besede »Sprejmem te za moža« moje žene pred oltarjem so se mi zdele še bolj nedoumljive, saj so vsebovale tudi privolitev v medsebojno intimnost. Bog je tisti, kateremu se imam zahvaliti za tega enkratnega človeka, za dar spolnosti, s katero nikoli ne moremo razpolagati povsem na lastno pest. Za to sta potrebni ponižnost in hvaležnost – upam, da za vse življenje.

Vir: Nikolaus Franke / kath.net
Foto: arhiv Družine (T.S.)