26. oktobra je podpredsednica Državnega zbora razpisala uradni rok za zbiranje podpisov za referendum o spremembah družinskega zakonika, dva dni kasneje (28. oktobra) pa so poslanci odločili, da je referendum nedopusten. Kaj se dogaja?

Državni zbor je tako odločil na podlagi 2. odstavka 90. člena ustave, ki govori o tem, da se lahko v določenih primerih pravica do referenduma omeji. Pravica do referenduma ni absolutna pravica, ampak se lahko na podlagi ustavnega načela ustavne demokracije omeji, kadar gre za zakon, ki sodi na področje človekovih pravic oz. ko gre za zakon, ki izvršuje odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovila določeno protiustavnost. Tukaj je šlo za to, da je večina v državnem zboru odločila, da o tem vprašanju po njihovem mnenju ni mogoče odločati na referendumu, ker gre po njihovem mnenju za omejevanje ustavnih vrednot in sega na področje človekovih pravic.

Ali je dopustno, da so izglasovali nedopustnost?

Ustava to omogoča. Ni prvi primer, ko se je to zgodilo, to se je zgodilo že nekajkrat prej. V zadevi, ki je podobna trenutni zadevi leta 2015, ko je šlo tudi za družinski zakonik in je ustavno sodišče odločalo, ali je treba omejiti pravico do referenduma zaradi varstva človekovih pravic. Takrat se je ustavno sodišče odločilo, da ne, in to s petimi glasovi za in štirimi proti. Možno je, da se pretehta varstvo človekovih pravic v primerjavi s pravico do referenduma. Vprašanje je, kateri pravici damo prednost. Ustavno sodišče bo moralo presoditi o nedopustnosti referenduma.

Zdaj bo torej zadeva na ustavnem sodišču, ki še vedno lahko presodi, da je referendum dopusten.

V skladu z dosedanjo prakso ustavnega sodišča in odločbe iz leta 2017, da referenduma ni dovoljeno razpisati le v tistih primerih, ko gre za zakone, ki odpravljajo protiustavnost, ki jo je predhodno ugotovilo ustavno sodišče, ali pa o zakonih, ki odpravljajo kršitve človekovih pravic, ki so bile ugotovljene s sodbo na Evropskem sodišču za človekove pravice.

To bo trd oreh, s katerim se bo moralo soočiti ustavno sodišče: ali je zakonodajalec, državni zbor res samo izvršil junijsko odločbo ustavnega sodišča ali je šel preko te odločbe. Če bo večina odločila, da je šel preko te odločbe, potem še vedno lahko dovolijo referendum. Če pa bodo ugotovili, da gre pri noveli zgolj za izvršitev njihove odločbe, pa bodo verjetno prepovedali referendum o družinskem zakoniku.

Če bodo na ustavnem sodišču ugotovili, da gre pri noveli zgolj za izvršitev njihove odločbe, bodo verjetno prepovedali referendum o družinskem zakoniku.

Še en izziv za ustavno sodišče je dejstvo, da je o tem vprašanju leta 2015 že odločalo. Drug izziv pa je, kako bo ustavno sodišče razložilo poseg v demokratično voljo in prepovedalo referendum. Kot vemo, se je dobršen del državljanov Slovenije zelo jasno opredelil proti tovrstnim spremembam zakonodaje.

Ali je definicija zakonske zveze kot zveze med možem in ženo zares diskriminatorna? 

Gre za simbolično dejanje, s katerim so pravno povsem izenačili pravice heterospolnih in istospolnih parov. Zanimivo ustavnopravno vprašanje, ki se ob tem pojavi, pa je: ali lahko najvišje sodišče v državi odloča o taki stvari ali gre za odločitev ljudje volje? O tem se med pravnimi strokovnjaki krešejo različna stališča.

FOTO: Tatjana Splichal

Kaj lahko pričakujemo od ustavnega sodišča? 

Sestava ustavnega sodišča se je od leta 2015 spremenila. Lahko se vprašamo, ali bo ustavno sodišče v podobni zadevi zdaj res zmožno odločati kako drugače kot junija. Vidim zelo malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. Kot rečeno, pa bo moralo ustavno sodišče zelo prepričljivo in temeljito obrazložiti svojo odločitev, če se bodo odločili za prepoved referenduma. Predvsem z vidika posega v demokratično voljo ljudstva, ki je pred sedmimi leti jasno povedalo, da je proti tovrstni spremembi zakonodaje. To bo moralo opravičiti z obrambo ustavnih vrednot.

Lahko se vprašamo, ali bo ustavno sodišče v podobni zadevi zdaj res zmožno odločati kako drugače kot junija.

Lahko se tudi vprašamo, če ustavno sodišče v tej zadevi prepove referendum, ali bo ustavno sodišče v kakšni drugi zadevi ravno tako zavarovalo demokracijo in na primer prepovedalo stranko, ki ima proti-ustaven program. Kar moramo pričakovati pa je to, da ustavno sodišče prepričljivo obrazloži svojo odločitev, kakršna koli že bo, da se ta odločitev ne znajde v našem peskovniku kulturnega boja.

Ali je zdaj že v veljavi novi družinski zakonik? Se pravi, da se istospolni pari pri nas lahko poročijo in posvojijo otroke?

Ta novela še ne velja. Je pa res, da so upravne enote v zadnjih mesecih že dovoljevale sklepanje takšnih zakonskih zvez. Neposredno v povezavi z odločbo ustavnega sodišča. To je pravno dovoljeno.

Ali je še kje drugje v Evropi oz. na svetu podoben primer, da so ljudje jasno proti izenačevanju heteroseksualnih in homoseksualnih zvez, zakonodaja pa tega ne upošteva? 

Glede pravice do posvojitve in sklenitve istospolnih zakonskih zvez je Evropa razdeljena med severnoevropsko in zahodnoevropske in na drugi strani na države srednje in vzhodne Evrope. Večina držav na zahodu omogoča zakonske zveze in tudi posvojitve otrok v istospolne zveze, na drugi strani nekdanje železno zavese pa bo, če se ne motim, Slovenija ena od prvih držav, ki bo dovoljevala tovrstne zakonske zveze in posvojitve, če bo do tega prišlo.

Na Hrvaškem je na primer v ustavi zapisano, kako je potrebno razlagati pojem družine. Omejena je na očeta, mamo in otroka. V gremo pa še dlje v vzhodno Evropo pa je v nekdanjih državah sovjetske zveze javnost še bolj nenaklonjena istospolnim zakonskim zvezam. Gre za razlikovanje v kulturi, vrednotah med severno in vzhodno, srednjo Evropo.

Naša ustava pa pravi, da je potrebno zavarovati materinstvo in očetovstvo. Ali to nič ne pomeni? 

Ustava pušča to besedilo odprto, zato je odvisno, kako te pojme ustavno sodišče razlaga. V 53. členu govori o družini o družini, materinstvu, očetovstvu … ne pove pa natančno, kaj pomenijo. To prepušča zakonodajalcu, ki to potem razlaga. Podobno je tudi s pogostim vprašanjem o pravici do umetne prekinitve nosečnosti, ki ne izhaja iz ustave, ampak iz zakona. Ustava govori o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Kot rečeno, ustava je zelo ohlapna.

Če bo spremenjen družinski zakonik sprejet: ko bo sodišče odločalo, komu bo dodelilo nekega otroka v posvojitev in ga dodeli heterospolnemu paru, ali lahko na podlagi sprememb istospolni par ugovarja, da so diskriminirani, če sodišče ne bo določilo njih?

Če ne bo referenduma in bo začel veljati družinski zakonik, bodo morali državni organi morali odločati na podlagi načela enakega obravnavanja. Spolna usmerjenost posvojiteljev ne bo smela predstavljati kriteriji za odločanje, ampak bodo morali odločati na podlagi zakonskih kriterijev za posvojitev. Če se bo pojavil kakšen dvom v odločitev državnih organov, je to mogoče preveriti v sodnih postopkih ali pred uradom zagovornika enakega obravnavanja. Istospolni partnerji bodo imeli enake pravice in obveznosti kot heteroseksualni pari.

Realnost je pa takšna, da je v Sloveniji zelo težko posvojiti otroka slovenskih staršev. Večinoma gre za mednarodne posvojitve otrok iz tujine. Pri teh pa so istospolni pari že do sedaj lahko posvajali otroke na podlagi priznavanja tujih sodnih odločb. Če je posvojili denimo otroka v ZDA, so potem pred slovenskim vrhovnim sodiščem vložili zahtevo za priznanje te ameriške sodbe, ki jim je to ugodilo.

Pri posvojitvah otrok iz tujine so istospolni pari že do sedaj lahko posvajali otroke na podlagi priznavanja tujih sodnih odločb.

Kaj lahko torej pričakujemo v bližnji prihodnosti?

Ustavno sodišče se bo odločilo v naslednjih mesecih. Če bo prepovedalo referendum, ugotovilo, da bi bil referendum protiustaven, je tukaj zgodba končana. Ni možnosti sodnega varstva in ni se mogoče pritožiti na Evropsko sodišče za človekove pravice. Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji praksi prepušča državam pogodbenicam, da same urejajo pravno ureditev sklenitve zakonske zveze.