Atentator papeža Janeza Pavla II., turški državljan Ali Agca, je vodjo iranske revolucije ajatolo Homeinija (1902-1989) označil kot 'naročnika poslov' ob svojem poskusu umora nekdanjega poglavarja katoliške Cerkve. V svoji avtobiografiji z naslovom 'Mi avevano promesso il paradiso' (Obljubljali so mi raj. Moje življenje in resnica o atentatu na papeža.), ki je minuli teden izšla pri milanski založbi 'Chiarelettere', petinpetdesetletni Agca piše, kako je med obiskom v Teheranu Homeini od njega zahteval, naj umori poglavarja katoliške Cerkve in nato stori samomor. O tem je po lastnih navedbah Agca obvestil tudi samega papeža, ki je svojega atentatorja konec decembra 1983 obiskal v zaporu Rebibbia v Rimu.

Ali Agca je 13. maja 1981 s tremi streli iz pištole življenjsko nevarno ranil papeža Janeza Pavla II. Po sedemnajstletni zaporni kazni v Italiji je bil leta 2000 premeščen v turški zapor. 18. januarja 2010 j bil izpuščen na prostost.

V odzivu na atentatorjeve zapise je vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi zavrnil vse njegove izjave glede naročnika atentata. Navedbe Agce, ki se je med sodnim procesom v Italiji nenehno zapletal v nasprotujoče si in izključujoče se izjave in pojasnila glede naročnikov atentata, so povsem neverodostojne, je p. Lombardi poudaril v izjavi za javnost, ki so jo minuli petek objavili v Vatikanu. Napačna je predvsem trditev, da je Agca papežu razodel skrivnost glede naročnika atentata. Po navedbah nekdanjega papeževega osebnega tajnika kardinala Stanislava Dziwisza, ki je bil navzoč med obiskom v zaporu Rebibbia, Agca ni storil ničesar podobnega.

Napačne so tudi domneve, da je papež poskušal Agco nagovoriti k prestopu v krščansko vero, ter trditev, da mu je kardinal Ratzinger napisal pismo. »Skoraj vse, kar sem lahko s svojo pristojnostjo preveril, se je izkazalo za laž«, je v izjavi za javnost zatrdil p. Lombardi.

Foto: splet