Vas je kaj spreletelo? Ste vraževerni? Ali ste zamahnili z roko, pa kaj potem …

Zame je 13. november vedno lep dan, poseben dan, tudi na splošno mi je številka 13 že od nekdaj simpatična. Razlog? Zelo preprost, življenjski. Moja omica se je rodila 13. v mesecu. In moja mami prav tako, in sicer 13. novembra! Vedno se mi zdi, da sem lahko srečna, ponosna in prav nič vraževerna. In vedno sem na tak datum resnično iz srca hvaležna, saj pravijo, da hvaležnosti ni nikoli dovolj. Pomislim na pradedka in prababico, ki sta dala življenje šestim otrokom, med njimi je bila peta po vrsti moja omica. In ona, zdaj že pokojna, je dala življenje štirim otrokom, med katerimi je bila moja mami prvorojenka. Najstarejša. Najbolj odgovorna. Vedno kriva za vse. Pogumna in prehitro odrasla. In v tej odraslosti je preživela marsikatero težko okoliščino, ki jo je izročila Bogu in Božjemu usmiljenju. In naju z bratom usmerila na pot vere. Menim, da vsak doživi prelomno točko – točko, ko se v življe...