Slovenski premier Janez Janša se je včeraj udeležil demografskega vrha v Budimpešti in ga označil za enega najpomembnejših dogodkov v razpravi o prihodnosti Evrope. Demografija je eno najbolj pomembnih vprašanj Evropske unije. Premier je med drugim poudaril pomen družine in izpostavil, da potrebujemo pogumnejšo družinsko politiko. Ob tej priložnosti poobjavljamo članek, ki ste ga lahko marca prebrali v tedniku Družina (12/2021) na temo demografskih izzivov stare celine.

Staranje prebivalstva

Po napovedih evropskega statističnega urada Eurostat bo imela Slovenija v letu 2100 več prebivalcev, starih 80 in več let, kot otrok, starih 14 let in manj. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za moške bo 89,1 leta, za ženske pa kar 93,1 leta. »Staranje je na eni strani velik dosežek družbe, na drugi strani pa je velika preizkušnja,« je povedal Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca. »Nekoč je tisti, ki je dočakal visoko starost, veljal za srečnega, saj so ljudje zgodaj umirali. Danes pa se ljudje bojijo starosti, ker ne vedo, kaj jim bo prinesla.«

Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca. FOTO: osebni arhiv

Inštitut dr. Antona Korošca je na osnovi mednarodnega posveta o demografiji, ki so ga lani poleti organizirali skupaj z Wilfried Martens Centrom za evropske študije, izdal publikacijo Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi. Vse več ljudi, starejših od 65 let, pomeni, da se bodo povečali izdatki države za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo. Kot je v zborniku opozoril Marko Vidrih, bodo po napovedi Umarja javni izdatki, povezani s starostjo, do leta 2060 dosegli tretjino slovenskega BDP, delovno aktivnega prebivalstva bo za 13 % manj kot danes. Kje bo Slovenija dobila toliko denarja za pokojnine?

Dr. Andrej Umek meni, da so rešitev visoko izobraženi mladi, ki bodo s pomočjo novih tehnologij zagotavljali dvig življenjskega standarda za vse. Predlaga vlaganje v tehnološki razvoj in usmerjanje mladih v deficitarne poklice z visoko dodano vrednostjo. Pomanjkanje delovno aktivnega prebivalstva pa lahko vsaj delno nadomestimo z roboti.

1,61otroka povprečno rodi Slovenka v svoji rodni dobi.

Roboti pa bodo imeli pomembno vlogo tudi pri oskrbi starejših. Kot je v intervjuju za Našo družino decembra lani povedal dr. Andrej Košir, predstojnik Laboratorija za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, bodo roboti starejšim pomagali, da bodo dlje živeli samostojno. »Tehnologija bi morala opraviti tista dela, za katera ne potrebuješ človeške bližine. Človeška bližina, ki bo na voljo, bo postala na voljo za to, kar je pomembno. Nikakor ne gre za izrivanje človečnosti.«

Premalo rojstev

V Sloveniji se že dlje časa soočamo z negativnim naravnim prirastkom. Leta 2019 se je rodilo 1260 manj otrok, kot je bilo število umrlih v Sloveniji; v letu 2020 je bila ta razlika kar 3.862, predvsem na račun t. i. presežne umrljivosti zaradi epidemije covida-19. Epidemija bo najbrž tudi pri nas, tako kot drugod po svetu, povzročila upad rodnosti.

Mladi se bojijo ustvariti si družino, v družbi vlada negativizem. Če smo iskreni, živimo v lepem času. Že nekaj časa ni bilo vojne, živimo v državi s čudovito naravo, ki nam jo marsikateri tujec zavida. Še mi se moramo zavedati, da si je mogoče s poštenim delom tudi v Sloveniji ustvariti lepo življenje. (Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca)

Jelševar pravi, da brez dviga rodnosti na vzdržno raven (2,1 otroka na žensko v rodni dobi) nimamo prihodnosti. »Čez 500 let nas po mnogih projekcijah ne bo več, če ne bomo nečesa spremenili,« je dejal. Kot rešitev tega problema omeni spremembo splošne družbene klime, da bi bile velike družine bolj zaželene, pri jemanju kreditov bi jim lahko pomagala tudi država s poroštvi. Za zgled pa navede Madžarsko, ki 5 % svojega BDP namenja družinam, s čimer jim je uspelo dvigniti rodnost z 1,23 leta 2011 na 1,56 leta 2020. »Tudi v Sloveniji imamo spodbudno družinsko politiko,« meni Jelševar.

Beg možganov

Med letoma 2011 in 2019 se je iz Slovenije izselilo 115.812 ljudi. Na leto se iz Slovenije odseli od 13 do 17 tisoč ljudi, k nam se jih je v zadnjih dveh letih priselilo nekoliko več, leta 2019 pa kar 16 tisoč več, kot se jih je izselilo, večina jih je prišla iz držav nekdanje Jugoslavije. Leta 2019 je bil vsak deveti otrok, rojen v Sloveniji, rojen tuji državljanki (največ iz BiH). Čeprav se izseljujejo predvsem visoko izobraženi, statistika pravi drugače.

Leta 2019 se je na primer k nam priselilo 3.070 visoko izobraženih tujcev, iz Slovenije pa se je izselilo 2598 visoko izobraženih Slovencev. Večinoma se izseljujejo v zahodne države Evropske unije: Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko.

Jelševar je dejal: »Zlasti vzhodna Slovenija ima velike težave z izseljevanjem mladih. Če si v Sloveniji ne moreš kupiti stanovanja, iščeš boljše možnosti. Na internetu vsi vidimo, da je plača v Avstriji dvakrat višja. Normalno, da mlade to zamika. Ne piše pa, da so tudi stroški za življenje v teh državah bistveno višji. Zelo malo ljudi pa se vrne, ko se enkrat odselijo.«

Pomen družine

Na Teološki fakulteti se z demografskimi vprašanji največ ukvarja p. dr. Mari Osredkar. Povedal je, da stroka ugotavlja, da je za reševanje demografskih izzivov treba narediti vse, da bi ohranili trdne družine. »Trdna družina pa je to, kar zagovarja Cerkev: da je zakon neločljiv in da je zakonska ljubezen odprta za življenje. Marsikdo Cerkvi očita, da želi ženske narediti le za reprodukcijsko sredstvo, ampak to ni res. Katoliška zakonca načrtujeta spočetja otrok, kolikor jih lahko sprejmeta. Bistvena razlika je v odnosu do življenja, ki je za kristjane vrednota samo po sebi. Nekateri pa otroke vidijo predvsem kot strošek, s tem se seveda ne strinjamo.« Cerkev zagovarja, da je življenje sveto.

Človek nima pravice in tudi ni potrebe, da bi zaradi prenaseljenosti planeta omejevali rojstva ali celo pošiljali starostnike na evtanazijo. Če človek ne spoštuje več življenja spočetih in bolnih, trpečih, tudi svojega življenja ne bo več spoštoval. (p. dr. Mari Osredkar)

Kot konkretno pomoč Cerkve družinam p. dr. Osredkar izpostavlja zakonske skupine, družinske in zakonske terapevte ter pripravo na zakon. Vse to namreč pomaga zakoncema, da ohranita svoj odnos trden in da so družine dovolj močne, da lahko poskrbijo za svoje mlade in ostarele člane.

p. dr. Mari Osredkar. FOTO: Tatjana Splichal

Bomo torej Slovenci preživeli?

Prikazali smo razgibano sliko, ki napoveduje, kakšna bo prihodnost Slovencev. Leta 2100 nas bo nekoliko manj, predvideva se, da 1.888.000. Narodnostna sestava Slovenije bo najbrž še bolj pestra, saj si bodo priseljenci pri nas ustvarjali družine, vendar nas to ne ogroža. P. Mari pravi: »Že danes bi bila naša demografska slika veliko slabša, če ne bi bilo družin iz nekdanje Jugoslavije, ki so prišle po 2. svetovni vojni. Njihovi otroci se danes čutijo Slovence. Če hočemo ali nočemo, priseljenci bodo prihajali, v zgodovini je vedno bilo tako. Od nas pa je odvisno, ali bomo iz njih naredili prijatelje ali sovražnike.« P. dr. Osredkar pa opozori še na eno ključno vprašanje: preživetje Slovencev je odvisno tudi od našega odnosa do okolja.

Vprašanje demografije gre danes z roko v roki s problemom ekologije. Ali bomo preživeli ali ne, ni odvisno od tega, koliko nas bo, ampak ali bomo ohranili planet tak, da bomo lahko še dihali in pili čisto vodo. (p. dr. Mari Osredkar)