»Je treba dati v šole dijakom zavest, da so Slovenci in da imajo svojo tradicijo. To ni noben nacionalizem, imeti svoj jezik, svojo identiteto, svojo kulturo,« je v oddaji Pričevalci pred leti dejal Boris Pahor, ki se je v ponedeljek poslovil s tega sveta. Prav o tem je nekaj dni prej beseda tekla v Državnem svetu na posvetu Kako v šoli spodbujati razvoj narodne in nacionalne identitete pri mladih.

Strah pred ljubeznijo

Slikovit pregled stanja kakšno vlogo ima domoljubje v slovenskem javnem osnovnošolskem prostoru je predstavil dr. Dejan Hozjan izredni profesor pedagogike in andragogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Kot je ugotavljal, v Sloveniji obstaja strah pred vprašanjem ljubezni do domovine.

Pojem domoljubje že sam po sebi pove, da gre za ljubezen do domovine. Gre za čustvo, ki ga doživljamo do domovine in dragoceni del našega intimnega sveta – izraz ponosa, doživljanja, počutja in tudi občutka svobode, pojasnjuje dr. Hozjan.

Kaj pravi zakon o osnovnem šolstvu

Odgovor na vprašanje, kakšno vlogo ima domoljubje v slovenskem javnem osnovnošolskem prostoru, gre najprej iskati v Zakonu o osnovni šoli. Ta določa, da mora šola razvijati zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, razvijati znanje o zgodovini, kulturi, naravni dediščini ter spodbujati državljansko odgovornost. Sodeč iz te določbe, zaznavanje domoljubja v vzgojno-izobraževalnem procesu ostaja na spoznavni ravni, medtem ko se čustvene ne dotika, pojasnjuje dr. Hozjan.

»Kot da nas je strah pred vprašanjem ljubezni do domovine. Kot da se snovalci osnovnošolske zakonodaje želijo ustaviti pri odgovoru na vprašanje, kdo je Slovenec, ne upajo pa si stopiti korak naprej in odgovoriti na vprašanje, kaj čutim do svoje domovine in kako jo ljubim.« To dejstvo, tako dr. Hozjan, izhaja iz strahu pred enačenjem patriotizma z nacionalizmom, ki smo mu bili priča po 19. stoletju.

To ponazori na primeru predmeta Domovinska vzgoja in državljanska kultura in etika, ki ga poslušajo učenci 7. in 8. razreda. Kot pravi, že opredelitev predmeta nakazuje na podrejeno vlogo čustvene ravni do domovine.

Dejan Hozjan. FOTO: Jan Marin/Fixmedia 

Domovinska in državljanska vzgoja potisnjeni ob rob

Zadržano držo do vzgoje za emocionalen odnos do domovine v šolskem prostoru, sta pokazali tudi dve analizi vzgojnih načrtov šole, ki sta ju ločeno opravila dr. Silvo Šinkovec in Kaja Čepin. Šola namreč v tem dokumentu določi prioritete vzgojnega delovanja.

V analizi 60 dokumentov je med vrednotami aktivno državljanstvo omenjeno dvakrat, nacionalna identiteta pa enkrat (dr. Šinkovec); v drugi analizi 15 načrtov pa je zaveza za razvijanje nacionalne identitete omenjena le v enem (Čepin).

»Tako domovinska kot državljanska vzgoja imata v vzgojnih načrtih obrobno vlogo in sta le fragmentalno vključeni. Slednje vodi do ugotovitve, da se v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru posveča premalo pozornosti. Razlog lahko iščemo tudi v izraziti politizacije omenjenega področja,« je ugotavljal dr. Hozjan.

Sodobno razumevanje patriotizma in domoljubja

Če bi želeli resneje razvijati področje domoljubja, domovinske in državljanske vzgoje s pomočjo vzgojnih načrtov, dr. Hozjan predlaga dva koraka.

Prvi. Preoblikovanje vzgojnih načrtov v vzgojne koncepte. Kaj to pomeni? Namesto naštevanja vrednot, te med seboj smiselno povezati. »Šole bi morale preiti od zapisa nabora željenih vrednot, k oblikovanju celostne osebnosti učenca. Na ta način bi posamezna vrednota bila ustrazno vključena v celoten vzgojni kontekst,« meni dr. Hozjan.

Drugi. Razvijati sodobno razumevanja patriotizma in domoljubja. »Domoljub danes ni razumljen kot nekdo, ki je nestrpen posameznik, ampak nekdo, ki je narodno ponosen, pa vendarle spravljen in strpen do drugih,« je še poudaril dr. Hozjan.

Izkušnja iz prakse

Na posvetu je profesor slovenščine na Škofijski klasični gimanziji Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani Andrej Bartol predstavil praktične izkušnje vzgoje za domoljubje.

Andrej Bartol. FOTO:  Jan Marin/Fixmedia 

Večjo pozornost tem vsebinam namenijo v tretjem letniku, kjer morajo vsi dijaki opraviti širši sklop teh vsebin, ki se povezujejo z obnovitvijo znanja o funkcioniranju države, njenih institucij itn. in tudi z obiski institucij v Ljubljani.

Že kakšnih 20 let deluje krožek Škofijska strela, ki želi predstavljati in vpeljevati družbene in politične teme v dojemanje in razumevanje dijakov. V okviru tega se dijaki srečujejo z različnimi strokovnjaki, ljudmi iz politike, kulturnega ipd. življenja, in sicer glede na trenutno aktualne teme v družbi.

Vnos teh vsebin v ekskurzije, ne le po Sloveniji, temveč tudi v tujino – obisk pri Slovencih v zamejstvu in po svetu.