Novi prevod, ki je bil javnosti predstavljen sredi letošnjega marca, vsebuje besede »in ne vpelji nas v preizkušnjo«. Slovenski škofje so se kljub spremembi iz različnih razlogov odločili, da preoblikovane vrstice v najpogostejši krščanski molitvi pri bogoslužjih ne bodo upoštevali.

Svojo odločitev so predstavili v odgovoru na vprašanje časnikarjev, naslovljeno na Slovensko škofovsko konferenco po predstavitvi novega prevoda Svetega pisma: ustvarjalce spletnega portala siol.net je zanimalo, zakaj je prišlo do spremembe v prevodu, ali se s tem spreminja pomen molitve in ali se bo sprememba upoštevala tudi pri bogoslužjih.

Novi prevod Svetega pisma lahko naročite TUKAJ.

Na vprašanja je odgovarjal dr. Gabriel Kavčič, tiskovni predstavnik SŠK, ki je v uvodu zapisal, da »gre pri besedilu molitev, posebej tistih, ki se uporabljajo pri sveti maši, in besedilih Svetega pisma za dve tesno povezani, toda nekoliko različni stvari«. Kavčič spomni, da že v samem Svetem pismu poznamo različne zapise molitve očenaš.

Slovenski škofje so glede morebitne spremembe molitve očenaš že marca 2021 odločili, da dosedanjega prevoda ne bodo spreminjali.

Beseda »skušnjava« je v slovenščini nekoliko izgubila svoj pomen »preizkušnje« (kot denimo »profesor skuša znanje dijaka«), piše Kavčič, in je dobila novo konotacijo. To pa ne pomeni, da nas Bog vodi v skušnjavo, temveč nasprotno, da nas »skuša« oziroma »preizkuša«: najprej gre torej za to, da trenutni prevod pravilno razumemo, ne pa tudi nujno popravljamo.

Slovenski škofje so glede morebitne spremembe molitve očenaš že marca 2021 odločili, da dosedanjega prevoda ne bodo spreminjali. Poleg pravilnega razumevanja starega prevoda je eden od dejavnikov za njihovo odločitev dejstvo, da bi sprememba pomenila težavo za vernike, »saj bi se bilo treba učiti novega besedila v primeru ene najbolj globoko zasidranih molitev«. Upoštevati je treba tudi glasbeni vidik, menijo škofje, »saj Slovenci sila radi pojemo tudi bogoslužna besedila, kar pomeni, da bi bilo treba popravljati tudi mnoge notne zapise«. Nenazadnje pa gre tudi za ekumenski vidik: glede spremembe bi se morali poenotiti tudi s protestantskimi cerkvami.

Lahko Bog »vpelje v skušnjavo«?

Pred dvema letoma je na vprašanje, ali Bog lahko »vpelje v skušnjavo«, v tedniku Družina odgovarjal celjski škof Maksimilijan Matjaž. Vprašanje bralke se je nanašalo na spremembo v omenjeni vrstici molitve očenaša v Italiji, kjer je prevod spremenjen od leta 2020. Škof Matjaž je spomnil, kako je papež Frančišek že pred nekaj leti opozoril, da prevod šeste prošnje v molitvi očenaša ni ustrezen, »saj nas Bog, ki je ena sama dobrota in ljubezen, ne more voditi v skušnjavo«. Kljub trenutno veljavnemu prevodu pa moramo izključiti, je zapisal celjski škof, »da je Bog protagonist skušnjav, ki pretijo človeku na poti«.

Med predlogi za spremembo slovenske molitve sta bila recimo »ne prepusti nas skušnjavi« in »ne zapusti nas v skušnjavi«.

Med predlogi za spremembo slovenske molitve sta bila recimo »ne prepusti nas skušnjavi« in »ne zapusti nas v skušnjavi«.

Francozi s spremembo od leta 2013, Italijani 2020

Med prvimi so vrstico »in ne vpelji nas v skušnjavo« spremenili francosko govoreči katoličani: od leta 2013 jo molijo z besedami »in naj ne zaidemo v skušnjavo«. Nekateri svetopisemski izvedenci in teologi si za spremembo prizadevajo tudi v drugih jezikih, recimo v nemščini.

Italijanski škof: Spremenjeni prevod naj bi pomagal, da bodo verniki očenaš molili »bolj zbrano in zavestno in bližje temu, kar je bil Jezusov namen«.

Italijani so se za spremembo odločili leta 2020: šesto prošnjo očenaša molijo z besedami »in ne zapusti nas v skušnjavi«, spremembo pa so utemeljili s pojasnilom, da je novi prevod bližje pomenu grškega izvirnika. Spremenjeni prevod naj bi pomagal, da bodo verniki očenaš molili »bolj zbrano in zavestno in bližje temu, kar je bil Jezusov namen,« je takrat pojasnil nadškof Bruno Forte, ki je bil več let član Mednarodne teološke komisije v Vatikanu.

Italijanski misal s spremenjenim besedilom molitve je izšel ob veliki noči leta 2020, novosti pa so začele veljati v začetku novega cerkvenega leta, torej na prvo adventno nedeljo istega leta.