Zavetnik: Vseh obolelih za artritisom

Rodil se je blizu Neaplja v Italiji in zablestel v pravnem poklicu. Ko je zaradi preproste napake izgubil neki sodni primer, je začutil duhovniški poklic. Leta 1732 je ustanovil Kongregacijo presvetega Odrešenika (redemptoriste). Alfonz je pridigal z neposrednostjo in je v spovednici ponujal modre nasvete. Postavljen je bil za škofa v Sv. Agati de’ Goti.

Alfonz je bolehal vse življenje in je osemkrat prejel zakrament bolniškega maziljenja. Leta 1769 se ga je lotila huda revmatična mrzlica, zaradi katere je ostal paraliziran. Glavo mu je upognilo tako navzdol, da si je z brado delal rano na prsih. Zdravniki so mu z operacijo nekoliko olajšali trpljenje. Kljub paralizi je našel način za maševanje tako, da je bil oprt na stol, ministrant pa je namesto njega držal kelih.

Kljub hudi telesni omejenosti sta njegov ponujeni odstop zavrnila kar dva papeža. Potem ko je papež Pij VI. končno le sprejel njegovo upokojitev, je Alfonz živel še deset let, v katerih je miril nevihte v svoji kongregaciji in preživljal preizkušnjo duhovne temine. V svojih obsežnih spisih je razvil moralno teologijo, razširil češčenje Božje Matere Marije ter spodbujal molitveno življenje. »Navadi se govoriti z Bogom, kot bi bil sam z njim: po domače, zaupno in z ljubeznijo, kot to počneš s svojimi najboljšimi prijatelji,« je zapisal. Sv. Alfonz je zavetnik obolelih za artritisom.


Večni Oče, na priprošnjo sv. Alfonza Marije Liguorija me nauči, da ti bom v molitvi znal odpreti dušo.