Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Aleš Ušeničnik: Iskalec resnice

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 02. 07. 2018 / 08:21
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 19.06.2021 / 10:59
Ustavi predvajanje Nalaganje

Aleš Ušeničnik: Iskalec resnice

V Poljanah so se spomnili 150. obletnice rojstva dr. Aleša Ušeničnika.

Mašo v spomin Aleša Ušeničnika je daroval nadškof Stanislav Zore.

Aleš Ušeničnik (1868–1952) je bil eden najuspešnejših slovenskih katoliških filozofov. Najprej je bil stolni kaplan (vikar) v Ljubljani, leta 1897 je za Janezom Evangelistom Krekom postal državni poslanec. Leta 1900 je postal profesor dogmatike in sociologije na ljubljanskem bogoslovnem učilišču. Od leta 1919 je bil redni profesor filozofije na teološki fakulteti novoustanovljene slovenske univerze, ki jo je vodil tudi kot rektor (v akademskem letu 1922/23). Večkrat je bil dekan Teološke fakultete. Bil je dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter član Papeške akademije sv. Tomaža Akvinskega.

Ušeničnikov krščanski solidarizem

Aleš Ušeničnik je bil po poklicu filozof. Svoj nauk je imenoval krščanski solidarizem. Zavračal je vse druge nauke, predvsem socializem in komunizem. Ob kritiki kapitalizma je predlagal izboljšave za ublažitev socialnih in gospodarskih težav delavcev in malih podjetnikov ter videl rešitev v privzgoji katoliške zavesti v socialni solidarnosti. Pri političnih vprašanjih je nastopal zlasti proti liberalizmu, ateizmu, ločitvi Cerkve od države ter slabljenju vpliva Cerkve in religije. Komunizem je odklonil že leta 1910 v knjigi Sociologija. Bil je eden od soustanoviteljev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njen redni član je bil od leta 1938, leta 1948 ga je komunistični režim izključil, leta 1996 pa je bil rehabilitiran.


Blagoslovitev spominske plošče bratoma Ušeničnik.

Letos so na Socialni akademiji v sodelovanju s Kulturnim društvom dr. Ivan Tavčar Poljane izvedli študijski krožek, v katerem so odkrivali, kaj nam ima še povedati dr. Aleš Ušeničnik, ena osrednjih osebnosti slovenskega prostora prve polovice 20. stoletja.

Spominski večer v Poljanah

V petek, 29. junija, so se v Poljanah nad Škofjo Loko ob 150. obletnici rojstva spomnili rojaka, filozofa, teologa in duhovnika dr. Aleša Ušeničnika. Prvi del spominskega večera je bila maša v župnijski cerkvi sv. Martina, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore, ki je po maši blagoslovil spominsko ploščo Alešu in Francu Ušeničniku pred vhodom v cerkev.


Spominska plošča bratoma Ušeničnik

Sledila je slavnostna akademija v Kulturnem domu, na kateri so poleg kulturnega programa predstavili dokumentarni film o Ušeničniku z naslovom Knjiga o življenju in zbornik Iskalca Resnice. Aleš Ušeničnik in njegov brat Franc. Govornik je bil dr. Matija Ogrin, ki je poudaril, da je bil Aleš Ušeničnik velik mislec, gotovo eden največjih med Slovenci. V več kot 50 letih aktivnega življenja je ustvaril enega od najbolj impozantnih in vplivnih intelektualnih opusov v vsej slovenski duhovni in kulturni zgodovini. Njegovo filozofsko, teološko, pedagoško in splošno kulturno delo je velikansko. Več kot dvajset knjig in na stotine člankov, v katerih je obravnaval filozofsko spoznavoslovje, ontologijo, družbeni nauk oziroma sociologijo, nekatera teološka vprašanja, ob tem pa se odzival na neštevilna obča družbena in kulturna vprašanja, ki jih je prinašalo življenje.


Somaševala sta domači župnik Jože Stržaj in dekan Teološke fakultete dr. Robert Petkovšek.

Lojze Grozde: »To je moja biblioteka.«

Dejal je, da bi mogli mnogi ob misli Aleša Ušeničnika »duhovno živeti, se umsko krepiti in se orientirati še danes, prav tako, kakor so se nekdaj. Ko je Anton Strle leta 1944 napisal knjigo o Alojziju Grozdetu, danes blaženem, tedaj le enem od zglednih mladeničev, ki jih je pokosila revolucija, ni pozabil omeniti, kako si je Lojze Grozde ob vsej skromnosti, pravzaprav revščini, vendarle priskrbel Izbrane spise Aleša Ušeničnika v desetih knjigah. Imel jih je na polici nad posteljo in je nanje ponosno pokazal obiskovalcu z besedami: 'To je moja biblioteka.' Da, to je bila ne le njegova biblioteka, marveč njemu in še mnogim mladim tudi duhovna podstat za krščansko pričevanje v času skrajnih preizkušenj, v času kataklizme. Mnogi mladi bralci Aleša Ušeničnika so zato izginili v revolucijski eksterminaciji in nam v pričevanje zapustili krvavi prt svojega idealizma.«


V kulturnem domu je o Ušeničniku govoril dr. Matija Ogrin.

Razstava v Poljanah

V torek, 3. julija, na 150. rojstni dan dr. Aleša Ušeničnika, se je na Ušeničnikovem grobu na ljubljanskih Žalah poklonila delegacija. Zvečer je bil v Štefanovi hiši v Poljanah kulturni večer, posvečen delu in življenju Aleša Ušeničnika z razstavo dokumentov in knjig, predstavitvijo njegovih pesmi in rodovnika. Spominske prireditve so organizirali Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane nad Škofjo Loko, Društvo podeželskih žena Blegoš, Krajevna skupnost Poljane, OŠ Poljane, Občina Gorenja vas - Poljane, Socialna akademija Ljubljana in Župnija Poljane nad Škofjo Loko.

Govor Matije Ogrina je v priponki.


Ogrin Matija, Aleš Ušeničnik, 150 let, Poljane, 29.6.2018.docOgrin Matija, Aleš Ušeničnik, 150 let, Poljane, 29.6.2018.doc


Fotografije: I. Ž.

Kupi v trgovini

Novo
Globalizacija zahodne kulturne revolucije
Družbena vprašanja
32,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh