Globoko v »civiliziranem« 21. stoletju smo bili soočeni z dejstvom, da se nam na (evropskem) hišnem pragu godi vojna. Leto pozneje smo se nanjo navadili in jo potisnili nekam daleč v Zakarpatje. Nekritično polje družbenega komentiranja nas je razdelilo v klubske navijače in kavč selektorje. Vsaj v luči neizmernega človeškega trpljenja, ki se dogaja nedaleč stran, pa si moramo vsaj tu in tam priznati, da za kakršne koli sodbe o Ukrajini vemo premalo ali skoraj nič.

O tej veliki evropski državi še vedno vemo malo

Ukrajina je dežela, ki se je po začetku ruske agresije februarja leta 2022 z obrobja premaknila v središče svetovnega in evropskega zanimanja. A čeprav je zgodovinska izkušnja Ukrajincev precej podobna slovenski, o tej veliki evropski državi na Slovenskem v povprečju še vedno vemo sorazmerno malo.

Dr. Aleš Maver Ukrajino z zanimanjem spremlja že tri desetletja. V knjigi Ukrajina. Od igre prestolov do vojne za samostojnost je osvetlil njena zgodovinska izhodišča, odnose s sosednjimi državami in predvsem »nevarna razmerja« z največjo sosedo na vzhodu, ki so privedla tudi do sedanje vojne. Ta se trenutno bije na plečih ukrajinskih ljudi v enem najbolj krvavih vojaških spopadov v Evropi po drugi svetovni vojni. Besedilo ponuja celosten pregled, ki pomaga razumeti ukrajinsko preteklost in sedanjost. Posebnost pričujoče knjige je, da na številnih mestih opozori na vzporednice med zgodovinskim razvojem v Ukrajini in Sloveniji.

Pričakoval je, da bo kdaj napisal knjigo, podobno tej

V knjigi je zapisal, da je pričakoval, da bo kdaj napisal knjigo, podobno tej. »Pričakoval sem, da jo bom pisal v drugačnih okoliščinah. Da bo imela srečen konec. Zdaj konca nekako sploh nima. Še več, ob pripravi besedila sem se srečeval z za zgodovinarja prejkone nenavadno okoliščino. Običajno tisti, ki pišemo o preteklosti, vsaj zaključke »velike zgodbe« poznamo že vnaprej. Vemo, kdo je dobil kakšno vojno, kdo je nazadnje prvi izumil kakšno veliko pridobitev ali kdo je zmagal v tekmi za princesino roko. Celo otepati se moramo skušnjave, da bi vse prejšnje dogodke videli izključno v luči že znanega sklepnega dejanja. Ukrajina leta 2022 v tem oziru ne bi mogla biti bolj posebna.«

Aleš Maver med predstavitvijo knjige v Celju. FOTO: Ivo Žajdela

Vse od 24. februarja 2022 si moramo kar naprej zastavljati vprašanja

Gornjemu je dodal: »Če si sposodim meni tako ljube besede velikonočne slednice, se smrt in življenje velikega evropskega naroda bojujeta v prečudnem (ali naj raje rečem prežalostnem?) dvoboju ta trenutek, ko sam sklepam modrovanje o zgodovini dežele. Po eni strani vstaja pred nami skupnost, ki bo ob koncu verjetno povezana bolj, kot je bila kadar koli v preteklosti. Po drugi strani kaže, da je do trenutka, ko bo lahko (če sploh) zadihala v svobodi, še nepredstavljivo veliko trpljenja. Za nas, ki ta levji boj spremljamo zgolj iz varnih naslanjačev, pa se bo porušila še kakšna dosedanja gotovost. Vse od 24. februarja 2022 si moram vsaj jaz namreč kar naprej zastavljati vprašanja, za katera sem mislil, da bodo ostala v kraljestvu visokoletečih modrovanj, nekdanjih šolskih esejev ali neobvezujočih repenčenj ob kavi in pivu. Naenkrat pa sem bil soočen s spoznanjem, da po več kot dveh desetletjih poučevanja zgodovine v bistvu ne vem, kaj sta vojna in mir, in da sem lahko zgolj hvaležen Bogu, ker so mi prihranjene vse tiste težke odločitve, pred katere so prav zdaj postavljeni državljanke in državljani največje evropske države.«

Aleš Maver z majico z zgovornim napisom. FOTO: Ivo Žajdela

Snov je avtor razdelil v deset preglednih poglavij in podpoglavij

Namesto predgovora ali moja pot v Ukrajino

Beseda o zapisu ukrajinskih in beloruskih lastnih imen

Kaj je Ukrajina in kdo so Ukrajinci? (Ime dežele in ime ljudstva, Kaj dela Ukrajince za Ukrajince?, Ukrajina in njene zgodovinske pokrajine, Podobnosti in razlike med slovensko in ukrajinsko zgodovino)

Od neandertalcev do Slovanov (Pradomovina praindoevropščine?, Nomadi in grške naselbine, Parada nomadov se nadaljuje, Oh, ti Slovani)

Igra prestolov v Kijevu (Kaj je bila Kijevska Rutenija?, Začetki in razvoj Kijevske Rutenije, Volodimir se odloči za krst, Volodimirjevi nasledniki)

Ko Litva še ni bila košarkarska velesila (Skrivnostna velika kneževina)

Kozaški rebus je za Poljsko prezahteven (»Poljski dejavnik«, Kozaški rebus, Bohdan Hmelnicki in pot v Perejaslav, Na levem bregu /Dnepra/, Na desnem bregu)

Kaj je zraslo iz prezgodaj rojene države? (Babici gresta na jug /carica Katarina Velika, cesarica Marija Terezija/, Vznik ukrajinske književnosti, Spet ti Poljaki, »Rojstvo« Donbasa, Slovenskih fantov grob /o prvi svetovni vojni v Galiciji/)

Pot iz medvedove sence (Od Černobila do osamosvojitve, Med ukrajinščino in oligarhi, Od oranžne revolucije do okupacije Krima, Vojna in širjenje ukrajinstva, V labirintih ukrajinskega pravoslavja)

Kratka zastranitev o zgodovini Belorusije (Belorusija in Slovenija, Drobci iz starejše zgodovine beloruskih dežel, Zgodovinske razlike med Belorusijo in Ukrajino, »Cerkveni Poljaki«, Kratkotrajni medeni tedni, Osamosvojitev v senci Kurapatov, Lukašenkov dolgi pohod).

Ukrajina še ni umrla (Neobetavne zgodovinske vzporednice, Spregledano bistvo režima, Kronika neke vojne, Miru ni na vidiku).

Mavrova knjiga o Ukrajini se je pridružila ponatisu znamenite knjige Aleksija Pelipenka Ukrajina joka o holodomoru, sovjetsko-ruskem genocidu nad Ukrajinci. FOTO: Ivo Žajdela

Nad novimi državami v vzhodni Evropi se je navdušil že kot mulc

Aleš Maver (1978) se je rodil v Mariboru in otroštvo preživel v Framu. Nad novo nastajajočimi državami v srednji in vzhodni Evropi se je navdušil že kot mulc. Je izredni profesor za srednjeveško zgodovino in lektor za latinščino na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru. Eden njegovih najljubših konjičkov je spremljanje politike. O njej večinoma piše v kolumnah, v časopisih in na spletu. Pri Celjski Mohorjevi družbi je doslej izdal zbirko latinskih pregovorov z naslovom Kapljica izdolbe kamen (2016), pregled staroveške zgodovine Od klinopisa do Teodore (2018) in malo šolo političnih pojmov Za prgišče politike (2021). V zborniku Z lepilom na podplatih (Celjska Mohorjeva družba in Zbor za republiko, 2020) pa je predstavil razvoj slovenskega strankarskega sistema od demokratizacije naprej.