Tako bo lahko vlada predlog njene kandidature tudi uradno poslala predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, ki je že včeraj – na predstavitvi sestave nove Evropske komisije – tudi določila resor, za katerega bo slovenska komisarka zadolžena – za širitev EU. Pred zasedbo položaja bo morala Kosova še na zaslišanje pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta, kjer bo potrebovala vsaj dvotretjinsko podporo, po zaslišanju vseh kandidatov pa bo moral Evropski parlament na plenarnem zasedanju potrditi še celotno komisijo.

Sprva predviden kandidat za evropskega komisarja iz Slovenije je bil že več mesecev Tomaž Vesel, a je minuli teden Von der Leynova predsednika slovenske vlade dr. Roberta Goloba pozvala k njegovi zamenjavi. Golob je skušal javnost prepričati, da pisma predsednice Evropske komisije s pozivom k zamenjavi ni bilo in da je Vesel od kandidature odstopil sam. Predsednik Odbora DZ za zadeve EU Franc Breznik (SDS) ni želel sklicati nujne seje s predstavitvijo kandidatke Kosove toliko časa, dokler ne bi dobil gradiva, za katerega je prosil.

Pismo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen premierju dr. Robertu Golobu. FOTO: X

To se je vendarle zgodilo včeraj, ko je Ursula von der Leyen v Državni zbor posredovala pismo z dne 5. septembra 2024, v katerem je Goloba pozvala k zamenjavi komisarskega kandidata Tomaža Vesela, s čimer se je predsednik vlade dvakrat ujel na laž. Ta teden je za dodatno vročico pri sestavljanju nove Evropske komisije poskrbel še dosedanji evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, ki ga je Francija za komisarja predlagala tudi v prihodnji sestavi, a je v ponedeljek odstopil, Von der Leynovi pa očital politično trgovanje.

O potezi Thierryja Bretona, o (ne)primernosti kandidatke za evropsko komisarko iz Slovenije Marte Kos, o teži dobljenega resorja, o početju predsednika Odbora DZ za zadeve EU Franca Breznika in o tem, kdo je v vsej slovenski komisarski sagi potegnil najkrajšo, smo se pogovarjali z dr. Alešem Mavrom, zgodovinarjem in političnim analitikom.

Pogovarjali smo se z zgodovinarjem in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom.

Kaj sporoča odstop evropskega komisarja za notranji trg, Francoza Thierryja Bretona, iz komisarske igre? Kakšen vpliv (če sploh) ima lahko na sestavo prihodnje Evropske komisije?

Menim, da zadeva govori predvsem o povečani samozavesti Ursule von der Leyen po uspešno prestanem glasovanju o njeni kandidaturi za predsednico komisije. Ni namreč razvidno, da bi šlo za kaj drugega kot osebna nesoglasja z Bretonom. Zadovoljila se je tudi z moško zamenjavo. Zapleta je lahko vsekakor vesel tudi Robert Golob, saj je pred von der Leynovo razen njega »pokleknil« še »veliki« Emmanuel Macron. Francija je morda res iztržila za odtenek boljši resor in položaj v komisiji, večjega pretresa pa zamenjava ni povzročila. Se pa zgodba uvršča v širšo sliko čudaškega sestavljanja komisije.

Zdaj pa je »Bruselj« požegnal kalno kadrovsko politiko na oblast abonirane politične opcije v Sloveniji in celo dal prednost domnevni »učinkovitosti« postopka pred transparentnostjo in končnim izidom.

Ali je katero od bremen na hrbtu kandidatke za evropsko komisarko iz Slovenije Marte Kos (prebivališče v Švici, sodelovanje z Udbo, pomanjkanje vodstvenih izkušenj, očitki o mobingu) tako težko, da bi lahko ogrozilo tudi njeno kandidaturo?

Načeloma bi lahko vsak od teh očitkov kandidaturo sesul, vendar sklepam, da si je von der Leynova zavarovala hrbet tudi v matični Evropski ljudski stranki, ki načeloma ima ob kandidaturi Kosove v rokah škarje in platno. Zato menim, da teh škarij v konkretnem primeru največja politična skupina v Evropskem parlamentu ne bo uporabila, s čimer bo sicer vsaj v delu slovenske javnosti zapravila še košček verodostojnosti.

Ni mogoče zanikati, da gre za izjemno pomemben resor, morda res za najpomembnejšega, kar so jih doslej zasedali slovenski predstavniki v Evropski komisiji. Nekoliko cmoka v grlu sem sprva občutil ob misli, da bo Marta Kos zadolžena tudi za podporo Ukrajini in njeno povojno obnovo.

Kdo je v sagi o evropskem komisarju iz Slovenije največji poraženec: vlada, premier, Tomaž Vesel ali Slovenija? Ali kdo drug?

Vsak od naštetih je po svoje poraženec, ampak po mojem mnenju sta glavna poraženca Evropska komisija in država Slovenija. Velik del Slovencev, med katere se prištevam tudi sam, je namreč članstvo v Evropski uniji z navdušenjem podpiral ravno v upanju, da nas bo ta na demokratičnih vrednotah utemeljena povezava varovala pred samimi seboj in pred neravnovesji, vzpostavljenimi pri nas zaradi polstoletne popolne prevlade političnega enoumja v družbi. Zdaj pa je »Bruselj« požegnal kalno kadrovsko politiko na oblast abonirane politične opcije v Sloveniji in celo dal prednost domnevni »učinkovitosti« postopka pred transparentnostjo in končnim izidom. V vsebinskem smislu ni namreč med Tomažem Veselom in Marto Kos nobene bistvene razlike, oba sta v Evropi politična brezimneža, sad postavljanja brezobličnih na pomembne položaje, kar ima pri nas dolgo tradicijo že od sedemdesetih 20. stoletja, izpilili pa so zadevo z »izumom« Janeza Drnovška in s tehniko »novih obrazov«. Pred desetimi leti bi si težko predstavljal, da bo kaj takega vsem na očeh dobilo uradno licenco Evropske unije.

Načeloma bi lahko vsak od očitkov kandidaturo Marte Kos sesul, vendar sklepam, da si je von der Leynova zavarovala hrbet tudi v matični Evropski ljudski stranki, ki načeloma ima ob kandidaturi Kosove v rokah škarje in platno.

Ali je bila odločitev predsednika odbora DZ za zadeve EU Franca Breznika, da seje odbora o kandidatki za evropsko komisarko iz Slovenije ni sklical, dokler ni dobil pisma UVDL z zahtevo za zamenjavo komisarskega kandidata Tomaža Vesela, upravičena?

Zahteva se mi zdi upravičena, javnost je imela pravico izvedeti za ozadje leteče menjave kandidata. Očitno pa stvar opoziciji ne bo prinesla političnih točk, ker bo mantra o »učinkovitosti« in nujnosti hitrega imenovanja komisije uspešna. Dodati je treba še, da na koncu o imenovanju komisarjev ne glede na trenutna politična razmerja v javnem mnenju povsod odločajo aktualne vlade (in to je ena Ahilovih pet v organizacijski strukturi Evropske unije, če hoče ta veljati za demokratično), zato kakšnih bistvenih premikov s sejo niti ni bilo mogoče doseči.

V vsebinskem smislu ni med Tomažem Veselom in Marto Kos nobene bistvene razlike, oba sta v Evropi politična brezimneža, sad postavljanja brezobličnih na pomembne položaje, kar ima pri nas dolgo tradicijo že od sedemdesetih 20. stoletja

Kako pomemben resor (za širitev) je pripadel Sloveniji?

Ni mogoče zanikati, da gre za izjemno pomemben resor, morda res za najpomembnejšega, kar so jih doslej zasedali slovenski predstavniki v Evropski komisiji. Nekoliko cmoka v grlu sem sprva občutil ob misli, da bo Marta Kos zadolžena tudi za podporo Ukrajini in njeno povojno obnovo. Kolikor vem, politično namreč celo znotraj tradicionalno vladajočega bloka v Sloveniji, ki je glede odnosa do ruske agresije na Ukrajino razdeljen, izhaja iz tistega kota, ki se je v zadnjih tednih spet bolj »izkazal« z izražanjem razumevanja za težnje ruskega režima. Ampak razloga za pretirano skrb Ukrajinci nimajo. Na eni strani je namreč v odnosu do Putinovega režima kot skala trdna Kaja Kallas, na drugi strani pa pregovorna prilagodljivost slovenskih funkcionarjev, ko se znajdejo na visokih položajih v tujih okoljih, o čemer je znal kaj povedati že Ivan Cankar.