V severnosirski prestolnici Alep imajo prebivalci na voljo le eno uro elektirke dnevno, v pismu avstrijski človekoljubni organizaciji »Initiative Christlicher Orient« poroča p. Ibrahim Alsabagh, predstojnik tamkajšnjih frančiškanov. Stiska je nepredstavljiva, poudarja duhovnik. Večini ljudi primanjkuje najosnovnejših življenjskih potrebščin, kot so hrana, higienski pripomočki, zdravila, kurilno olje, plin in gorivo. V mestu se nezadržno širita mraz in brezup.

»Trpljenje je v teh mrzlih dneh naš vsakdanji kruh. Kako naj se otroci v takšnih pogojih učijo? Kako naj matere perejo in likajo oblačila za svoje družine? Kako naj skrbijo za svoje otroke? Kako naj poskrbimo za bolnike?« piše p. Alsabagh. In konca hude stiske še ni na vidiku. Kot je še zapisal frančiškanski pater, mu je neka mati pripovedovala, da nima več možnosti pogreti vode in umiti svojih otrok. Poleg tega jim ne more več nuditi toplih obrokov.

Za par novih otroških čevljev tri četrtine povprečne mesečne plače

Frančiškanska župnija v Alepu si prizadeva, tudi s pomočjo človekoljubnih organizacij, da bi omilila najhujšo stisko v mestu; bratje frančiškani poskušajo ljudem priskrbeti pakete s hrano, zdravili, otroškim mlekom in plenicami, delno pa tudi finančno podporo. Vsekakor je denar v Siriji zaradi vojne in gospodarskih sankcij zahoda vedno manj vreden. Par novih otroških čevljev stane tri četrtine povprečne mesečne plače, je pojasnil p. Alsabagh: »Kdo pa si to sploh lahko privošči?«

Ostareli in bolni v Alepu trpijo prav tako kot otroci, dodaja predstojnik frančiškanov. Poleg materialne stiske se vse hitreje veča tudi duševna stiska ljudi, pater pa poroča o vedno več primerih depresije in z njo povezanih bolezni ter samomorov.