Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina. Ob 100 obletnici rojstva Mimi Malenšek (1919–2012).
Mimi Malenšek velja za najbolj plodovito slovensko pisateljico. Njen analitičen, raziskovalen in discipliniran način jo danes uvršča med pisatelje z največjim opusom avtorskih in prevedenih del.
Večerniško povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih in zadnje delo pri devetdesetih z naslovom Ko dozori jerebika.
Kot karizmatična Slovenka je visok jubilej želela praznovati z izidom nove knjige. Prva dela je podpisovala s psevdonimom Mimica Zagorska, pa tudi z dekliškim priimkom Konič.
Najprej se je ukvarjala z novinarstvom, po vojni pa se je odločila za življenjsko pot pisateljice-samostojne umetnice in iz nuje tudi prevajalke številnih del, največ iz nemščine. Napisala je scenarij za dokumentarni film ter številne radijske igre.
Pripovedni slog, ki je poln epske širine in realizma
Kot avtorica mladinskih del, povesti, biografskih in vojnih romanov je uporabljala pripovedni slog, ki je bil poln epske širine in realizma, ki mu je pozneje dodajala elemente zmerne modernistične proze.
Njen opus je utemeljeval in budil slovensko narodno zavest, pisateljica je velik del slovenske zgodovine in literature približala preprostemu bralcu, pa tudi poznavalcu. Kot je v knjigi zapisala Daca Perne, predsednica Kulturnega društva Tabor Podbrezje, je bila v njenem stanovanju stara zibka, polna knjig, in pisalni stroj na mizi. Ob pogledu nanju se je utrnila misel: »Tu je živela in ustvarjala neumorna pisateljice, ki je bila knjigam zavezana za vse življenje in na pisalni stroj udarjala neštete črke, ki so postale besede, da bi se povezale v globoke misli o kulturni zgodovini slovenstva in hkrati o malem človeku, ki ga je tako dobro poznala«
Lastnosti skromnih ljudi, ki vidijo dlje in v globino
Po vojni je postala članica Društva slovenskih pisateljev. Bila je prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije in Župančičeve nagrade. Trikrat je bila predlagana za Prešernovo nagrado. Bila je častna občanka mesta Ljubljane in Naklega, pa častna članica KD Tabor Podbrezje.
Ob pisateljici Malenškovi sta še kipa slikarki Ivani Kobilci in pisatelju Karlu Mauserju.
TV Slovenija je leta 2009 ob pisateljičini 90-letnici posnela tudi dokumentarni film. Takrat je Malenškova za novinarje povedala: »Najraje živim zdaj, ta dan in se veselim življenja. Vesela sem, da imamo svojo samostojno državo, ki pa mora biti dobra za vse, ne le za izbrance.«
Daca Perme je k temu dodala: »Kar je povedala, smo kot resnično tudi občutili. Saj je bil tak tudi njen pogled: globok, odkrit, ljubeč in tih. Ta pogled je bila ona sama, vedno zvesta svojim idealom. To so lastnosti skromnih ljudi, ki vidijo dlje in v globino in vse to znajo sporočiti naprej.«
Vedno je hodila po robu, bila je poštena in je vedno iskala resnico
Knjigo je napisala prijateljica Mimi Malenšek Alenka Puhar. Kot vsa njena besedila je tudi to izjemno beroče in zanimivo napisano.
Sledimo življenjski in pisateljski poti Malenškove. Avtorica nas iz mirnega podeželskega kraja Podbrezje popelje skozi vojne vihre v deželo »lepšega jutri«, v pisateljski klub in nam predstavi epske širjave in dolge ceste, ki so značilne za Malenškovo.
Izvemo, da pisateljici v življenja ni bilo lahko. Vedno je hodila po robu, da pa je bila poštena in da je vedno iskala resnico. Veliko je zapisanega o njenem obširnem pisateljskem in prevajalskem opusu.
Tehtnemu zapisu pisateljičinega življenja in dela sledijo krajši prispevki njenih sopotnikov, prijateljev in vaščanov. Posebej so poudarjeni stiki s Kulturnim društvom in njena spominska soba v Kulturnem domu v Podbrezjah.
Foto: Ivo Žajdela
