Založba Mladinska knjiga je izdala knjige o Francu Saleškem Finžgarju, o najpomembnejših dosežkih v zgodovini znanosti in o izletih po znamenitih krajih po Evropi.



Franc Saleški Finžgar leta 1931 Vir: Wikipedia


Ob 150. obletnici rojstva pisatelja Franca Saleškega Finžgarja (1871–1962) je založba Mladinska knjiga v zbirki Album izdala obsežno monografijo Franc Saleški Finžgar – vera v resnico, lepoto in pravico.

Njegova kulturna in družbena dejavnost je presegla njegovo duhovniško poslanstvo.

Med slovensko predvojno in povojno kulturno elito se ni vpisal le kot pisatelj, ampak tudi kot urednik, publicist, založnik in ustanovni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Biografijo, ki je spletena od otroštva, preko šolanja ter študija in njegovih številnih duhovniških službovanj, je Mihael Glavan povezal z analizo njegove leposlovne ustvarjalnosti.


Finžgarjevo slovstveno delo je močno zvezano s slovenskim človekom

Finžgar je na svoji literarni ustvarjalni poti prešel od mladostne narodopisne ljudske in zgodovinske proze k psihološki, estetsko in socialno angažirani žlahtni slovenski ljudski povesti in drami.

»V pisatelju sta že od dijaških let tleli upornost zoper tujo gosposko in želja po uveljavljanju domoljubja in svobodoljubja. /.../

Finžgarjevo slovstveno delo je močno in trdno zvezano z domačim okoljem in slovenskim človekom, predvsem kmečkim, odseva pa tudi družbeno in politično dogajanje skozi desetletja njegovega dolgega življenja,« je med drugim zapisal Glavan.

Literarno pot vsaj v obrisih ilustrirati izbor iz njegovih besedil v albumu: Oranže in citrone, Divji lovec, Pod svobodnim soncem, Dekla Ančka, Razvalina življenja ...

Album je bogato dokumentiran z več kot dvesto fotografijami

Finžgar je velik del svojega življenja razkril v avtobiografski pripovedi Leta mojega popotovanja, ki je nastala med vojno. V tem obdobju je bil ob bombnem napadu ranjen, izgubil je sluh.

Finžgarjevo dinamično življenje še dodatno ilustrirajo nove zgodbe in pojasnila iz družinskega izročila, ki jih je, skupaj s spominskim pričevanjem, prispeval Janez Bogataj.

Album je bogato dokumentiran z več kot dvesto fotografijami iz osebnega arhiva Janeza Bogataja. Opremil jih je s podpisi, ki se lahko berejo tudi kot kratke vzporedne zgodbe, in nam tako Finžgarja približal v še bolj osebni luči. Sicer pa se nam tako v biografiji kot slikovnem gradivu razkriva marsikatera še neznana ali na novo spoznana pisateljeva podoba.


Knjiga o zgodovini znanstvenih odkritij

S pomočjo knjige Jasno in jedrnato: Znanost (avtorji Adam Hart-Davis, John Farndon, Dan Green) lahko raziščemo zgodovino znanosti z zelo zanimivimi teorijami na področju fizike, kemije, biologije, astronomije, geologije in matematike.

Od najzgodnejšega obdobja, ko so starogrški modreci domislili prve ideje o zakonitostih na Zemlji in v vesolju, do Galileja, ki je razvil svoje teorije gibanja in vztrajnosti, do obdobja znanstvene revolucije in dobe osupljivega napredka, v kateri smo dešifrirali zgradbo DNK, pokukali v črne luknje ter odkrili celo čisto nove naravne zakone in svetove zunaj našega osončja.

Se je vesolje začelo z velikim pokom? Je svetloba valovanje ali tok delcev ali oboje? Smo ljudje povzročili globalno segrevanje? Ali je mogoča »teorija vsega«?

Po zaslugi znanosti razumemo naš svet in teoretične vzporedne svetove, ki so onkraj njega, omogočamo napredek tehnologije in širimo meje znanja.

Znanost si prizadeva razkriti, kako deluje svet

Znanost skuša priti do resnice; od nekdaj si prizadeva razkriti, kako deluje svet. Žene jo človekova vedoželjnost, zanaša pa se na razumsko sklepanje, opazovanje in poskuse.

Najznamenitejši starogrški filozof Aristotel je pisal o številnih znanstvenih področjih in položil temelje mnogim poznejšim odkritjem. Odlično je znal opazovati naravo, pri sklepanju pa se je zanašal zgolj na svoj razum in ni izvajal poskusov.

Marsikatera njegova ugotovitev je bila zato napačna. Trdil je, na primer, da večji predmeti padajo hitreje od manjših: dvakrat težji predmet naj bi po njegovem padal dvakrat hitreje. To seveda ne drži, vendar je veljalo za resnično, dokler ni leta 1590 italijanski astronom Galileo Galilej s poskusi dokazal, kako je s tem.

Danes se morda zdi povsem jasno, da mora dober znanstvenik izhajati iz empiričnih dokazov, v preteklosti pa to ni bilo tako očitno.

Knjiga o zgodovini znanosti je izšla v zbirki Jasno in jedrnato. Zbirka enciklopedij je zasnovana kot prijazen, ilustrativen in vsebinsko strnjen razvojni prerez osnovnih oblik človekovega mišljenja in delovanja ter zgodovinski pregled ključnih osebnosti, ki so pomembno zaznamovale katero področje.

Najlepši izleti za podaljšan konec tedna

Leto nam ponuja 52 koncev tedna, ki vabijo na kratke izlete. V Evropi je najmanj toliko ciljev, ki omogočajo vznemirljiva, sproščajoča ali užitkov polna doživetja.

Knjiga Najlepši izleti za podaljšan konec tedna nas popelje v živahne prestolnice in očarljive pokrajine ter nam predstavi pisano mešanico evropskih sanjskih ciljev, primernih za posamezni letni čas.

Sončni zahod na obali Cinque Terre ali drsanje v Stockholmu? Odkrivanje secesije v Pragi ali vožnja po Ženevskem jezeru?

Bi se raje junija najedli sardin na ozkih uličicah v Lizboni ali poskusili mlado vino med poznojesensko trgatvijo na Tirolskem?

V knjigi so poleg znamenitosti, podani tudi podatki o nekaterih hotelih in restavracijah, naslovi prodajaln in namigi za izlete.