Papež Frančišek je včeraj na svojem četrtem apostolskem potovanju izven Italije obiskal Albanijo. Po uradnem sprejemu na tiranskem letališču, poimenovanem po bl. materi Tereziji, se je sveti oče najprej srečal z albanskim predsednikom Bujarjem Nishanijem in njegovo družino, nato pa še z albanskimi političnimi predstavniki in diplomatskim zborom.

Frančišek je izrazil veselje, da je lahko obiskal »deželo junakov, ki so žrtvovali življenje za državno neodvisnost, in deželo mučencev, ki so pričevali za svojo vero v težkih časih preganjanja«. Spomnil je na težko pot svobode, na katero je Albanija stopila pred skoraj četrt stoletja, ki pa je albanski družbi omogočila, da se je podala na pot materialne in duhovne obnove, sprožila mnoge pobude, se odprla za sodelovanje in izmenjavo z bližnjimi balkanskimi in sredozemskimi državami, z Evropo in s celotnim svetom.

Papež je spregovoril tudi o spoštovanju človekovih pravic, med katerimi izstopata predvsem verska svoboda in svoboda misli, ter izrazil zadovoljstvo nad značilnostjo Albanije, ki jo mora ta skrbno in pozorno ohranjati: »mirno sobivanje in sodelovanje med pripadniki različnih verstev«.

Po srečanju s političnimi predstavniki je papež na Trgu Matere Terezije v Tirani obhajal slovesno nedeljsko bogoslužje. Albanskim vernikom je spregovoril o Jezusovi misijonarski metodi, ki je bila po njegovih besedah »jasna in preprosta«: učenci so hodili po hišah in oznanjali mir. Ljudje so miru pogosto zapirali vrata, kar se je zgodilo tudi v Albaniji, je pojasnil Frančišek, z uvedbo sistema, ki je zanikal Boga in preprečeval versko svobodo. Albanija je bila v letih preganjanja katoličanov, pravoslavnih in muslimanov »dežela mučencev«, saj v državi ni manjkalo dokazov velikega poguma in doslednosti v izpovedovanju vere. Številni kristjani, je dejal papež, se niso uklonili pred grožnjami, ampak so brez omahovanja nadaljevali začeto pot. Frančišek je ob tem spomnil na zid pokopališča v Skadarju, kraju, ki je simbol mučeništva, saj so tam izvrševali ustrelitve katoličanov.

Danes so vrata Albanije znova odprta in papež je albanske vernike obiskal, da bi se jim zahvalil za in jih opogumil, da bi pustili rasti upanje v sebi in okoli sebe.

Popoldne se je sveti oče na katoliški univerzi Naša Gospa dobrega sveta v Tirani srečal s predstavniki verskih skupnosti v Albaniji. Srečanja so se udeležili voditelji šestih večjih verstev, ki delujejo v Albaniji: muslimanske skupnosti, skupnosti bektaši, katoliške, pravoslavne, evangeličanske in judovske skupnosti.

Papež je v nagovoru spomnil, da je bila Albanija žalostna priča nasilja, ki ga lahko povzroči samo prisilna izključitev Boga iz osebnega in skupnostnega življenja. Nestrpnost do ljudi z drugačnimi verskimi prepričanji je označil kot zahrbtnega sovražnika, ki se danes kaže po različnih delih sveta, in ostro obsodil sleherno nasilje v Božjem imenu.

Kasneje se je papež Frančišek srečal tudi z duhovniki, redovniki in redovnicami, semeniščniki ter člani laičnih gibanj, ki delujejo v Albaniji. Skupaj z njimi je v tiranski katedrali sv. Pavla molil večernice, pred tem pa sta bili na programu pričevanji starejšega duhovnika in redovnice, žrtev komunističnega režima v državi. V spontanem nagovoru je zbranim pojasnil, kako se je zadnja dva meseca pripravljal na včerajšnji obisk, da je spoznaval zgodovino in preganjanje v Albaniji, in ob tem izrazil presenečenje, saj ni vedel, koliko je moral pretrpeti albanski narod. Ob koncu srečanja se je papež zahvalil Bogu za vse misijonarje in misijonarke, katerih delovanje je bilo odločilno za prenovo Cerkve v Albaniji in je pomembno še danes.

Pred vrnitvijo v Rim je Frančišek obiskal še center Betanija v Tirani, kjer skrbijo za otroke in mladostnike, »ki potrebujejo nego in nežnost v vedrem okolju«. Ob koncu obiska je vsem zbranim podelil apostolski blagoslov in jih prosil, naj se ga spomnejo v molitvi.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.

Foto: Radio Vatican