Izjavo Aktivnega državljanstva v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Aktivno državljanstvo obžaluje dejstvo, da se je sedanja oblast oziroma vladajoča koalicija po nesprejetju predloga Zakona o prostovoljnem končanju življenja v Državnem zboru, odločila za izvedbo posvetovalnega referenduma o nečem, kar presega običajno referendumsko odločanje, predvsem pa globoko posega v človekovo bit in njegovo dostojanstvo. Poleg tega je referendumsko vprašanje na temo evtanazije – zavito v besedno zvezo "pomoč pri prostovoljnem končanju življenja" – sila zavajajoče in manipulativno, saj po eni strani cilja na čustva oziroma usmiljenje ljudi, po drugi strani pa olepšuje nesprejemljivo, to, da gre pri omenjeni pomoči v osnovi za umor nekoga, in ne za človekoljubno dejanje. Slednje je nesprejemljivo še toliko bolj ob pomisli, da predlagatelji referenduma pomoč pri končanju življenja cinično predstavljajo kot napredek družbe pri zagotavljanju človekovih pravic.

Nelogično tudi je, da naj bi ali bomo o usodi neozdravljivo bolnih in drugače trpečih odločali večinoma zdravi ljudje. Izkušnje mnogih namreč kažejo, da trpeči in neozdravljivo bolni ljudje prihajajočo smrt doživljajo drugače, kot nekdo, ki te izkušnje še nima. Aktivno državljanstvo ob tem ocenjuje, da pri poskusih uzakonitve evtanazije ne gre za usmiljenje in še manj za iskreno empatijo do trpečih in umirajočih, ampak gre v resnici za lažno sočutje do trpečih ljudi, posredno pa tudi za ideologijo kulture smrti, ki se kaže v zavračanju telesnega in duševnega trpljenja oziroma v bežanju pred njim, kar je značilnost sodobnih družb. Del tega so tudi najrazličnejše zlorabe, ki bi se ob morebitni uzakonitvi evtanazije – tako kot v državah, ki evtanazijo že dovoljujejo – zagotovo dogajale. Tudi v smislu širitve kroga ljudi, ki bi se jim omogočalo predčasno smrt.

Aktivno državljanstvo tudi ocenjuje, da evtanazijo promovirajo ljudje, ki niso iz medicinske stroke oziroma se na mnenje medicine – katere osnovno poslanstvo je ohranjanje življenja in v veliki večini nasprotuje predčasni prekinitvi življenja –, mnogih posameznikov in civilno-družbenih skupin, zaradi lastnih interesov ne ozirajo. Zgodbe trpečih in umirajočih so vsekakor presunljive, a so tudi škodljive, če se jih zavajajoče interpretira in se trpljenje prikazuje bodisi poenostavljeno in le z enega zornega kota bodisi manipulativno zaradi pomanjkljivega poznavanja materije oziroma zaradi ozkih političnih interesov.

Aktivno državljanstvo prav tako meni, da bi bila morebitna uzakonitev evtanazije v nasprotju s 17. členom slovenske Ustave, ki človekovo življenje opredeljuje kot nedotakljivo.

Napovedani referendum je sporen tudi zato, ker je populističen in se z njim preusmerja pozornost javnosti od resničnih problemov. Namesto da bi sedanja oblast reševala aktualne probleme v zdravstvu, se ukvarjala s krepitvijo paliativne oskrbe, davčno reformo in drugimi nujnimi ukrepi, razpisuje referendume in nas prisiljuje v odločanje o stvareh, ki družbo oddaljujejo od temeljnih človeških vrednot. Namesto zavračanja trpljenja, se moramo kot družba zavedati pomena podpore ljudem v vseh obdobjih življenja, tudi v času umiranja. Pravo sočutje do trpečih ljudi pomeni namreč odnos z njimi in našo pomoč pri premagovanju njihove bolečine, ne pa našo pomoč pri samomoru, ker njihovega trpljenja ne moremo ali nočemo prenašati. Ker je pravica do življenja sama po sebi najvišja vrednota in je pravica do prekinitve življenja v nasprotju s to pravico, dileme ni, je treba možnost uzakonitve evtanazije na referendumu zavrniti.

Za stike z javnostmi pri Aktivnem državljanstvu,

Robert Hlede