Ime akant v grščini pomeni trn. Listi so bili priljubljena dekoracija v klasičnem kiparstvu. Upodobljeni so tudi na korintskih stebrih.

Rod ima okoli 20 vrst, okoli 6 vrst raste v Evropi na suhih travniških pobočjih in med grmovjem. V notranjosti Slovenije sta prezimno trdni le dve vrsti.

Uspevajo na toplih, sončnih rastiščih in v odcednih tleh, vendar prenašajo tudi nekoliko senčne razmere. Rastline se razraščajo z dolgimi jezikastimi koreninami, ki sežejo globoko v zemljo in zaradi njih jih težko izkoreninimo. Iz njih odžene šop velikih, značilno narezanih listov, ki so ponavadi temno zeleni in bleščeči. Iz močnega šopa listov poleti poženejo stebla, ki se dvignejo visoko nad liste. Po dolžini stebla se odpirajo zanimivi cvetovi. Ti so beli ali rožnato vijolični, z značilno bodico. Lepi so v svežih poletnih šopkih, lahko pa jih tudi posušimo in uporabljamo za suhe aranžmaje. Iz cvetov se jeseni razvijejo plodovi, ki so sprva zeleni, pozneje postanejo temno rjav...