Vstopanje v intimni slikarjev svet

Že od začetka septembra je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled obsežen izbor del akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja, »ki niso nastala po naročilu, ampak nas vabijo v najintimnejši slikarjev svet z zelo široko zasnovo«, kakor je uvodoma povedala vodja Kregarjeve galerije mag. Bernarda Stenovec. »So povabilo k luči, ki ga raziskuje in mu prisluškuje najprej umetnik sam.«

Predstavitev očetove slikarske razstave so z glasbo in recitacijo obogatili violinistka Lucija Čemažar, flavtistka Jerneja Kreča in kitarist Matjaž Kreča ter pianistka Bernardka Jurečič in Peter Čemažar, zavodski kaplan, ki je prebral pesem Franceta Balantiča. FOTO: Jože Potrpin

Čemažar je z Zavodom sv. Stanislava povezan na poseben način: ob vnovičnem odprtju Zavoda pred dobrimi tridesetimi leti je likovno opremil gimnazijsko kapelo Žalostne Matere Božje, od 2007 pa je na hodniku med gimnazijo in dijaškim domom na ogled tudi razstava njegovih svetopisemskih podob.

Kregarjev atrij Zavoda sv. Stanislava. FOTO: Jože Potrpin

Izbor iz 40-letnega ustvarjanja

Na tokratni razstavi so na ogled tudi dela, ki so nastala kmalu po koncu akademije, kjer je po diplomi, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado, pri profesorjih Milanu Butini in Andreju Jemcu leta 1979 končal še podiplomski študij. Umetnik je pojasnil, da razstava ni namenjena razkazovanju, pač pa temu, »da si vzamemo čas, da premislimo, kar je v podobah zapisano. Bivanjski pomen upodobljenih vsebin namreč neizbežno zadeva vsakogar od nas«. Luč, ki jo s tolikšno vztrajnostjo in molitveno držo vključuje v svoja dela, je odkril ob branju Svetega pisma: »Ni je strani v evangeliju, ki se ne bi dotikala našega življenja, našega naroda.«

"Gora V". FOTO: Jože Potrpin

Povabilo k izviru

Večkrat je na upodobitvah izrisana rdeča podoba človeškega, zemeljskega kruha, ki razlomljen v mašni daritvi postane Kristusovo telo. In če je rdeča barva teže Božjega in človekovega napora, se v vsakem hlebcu razpira tudi svetla sredica. Nič ni zaman, nič izgubljeno. »Naslovi slik se nanašajo na osrednji motiv, ki je središče, gibalo razmišljanja in nastajanja slike,« pove umetnik. Nadvse zgovorne so tudi njegove asketsko izčiščene upodobitve prtov.

Marijin prt, katerega belina odraža njeno vsestransko brezmadežnost, prikaže njen »Zgodi se«, s katerim Marija sprejema ne le Božje materinstvo, ampak tudi križ in vso pot, ki jo kot Mati prehodi s sinom. FOTO: Jože Potrpin

»Prt simbolizira praznik; povabljene na gostijo nas povezuje kot priča vsega, kar se dogaja v skupnosti in v nas. Oltarni prt pa je tisti izjemni kos blaga, na katerem med nas prihaja Jezus,« razmišlja Čemažar. Ob Prtu apostola Janeza o tem, »kako daleč pride človek, ki hodi z Gospodom«. Replika upodobitve Marijinega obiskanja s Kureščka ne nagovarja le z vsestranskim veseljem srečanja, vabi nas, da se z Elizabeto tudi mi vprašamo: »Od kod meni to,« … da poznam Kristusa, da mi je toliko danega, sporoča umetnik, za katerega namen slik ni le v tem, da jih gledamo, ampak da v njih prepoznamo povabilo k izviru in se nanj odzovemo.

"V svetišču". FOTO: Jože Potrpin

Rdeče gomile in Prazen grob

Izjemna razstava v Meršolovem atriju ponuja na ogled tudi Rdeče gomile, ki so nastale že v začetku 80. let prejšnjega stoletja in bile na povabilo Staneta Jarma malone preroško prvič razstavljene prav v Kočevju. »Mrtvi živijo, nas vidijo, vidijo tudi naš odnos do njih, ostajajo povezani z nami za našo odrešitev,« je prepričan slikar. Prazen grob z odloženimi povoji in prtičem ter nakazano podobo zorečega žita in obrisi vzpenjajoče se gore Tabor pa gledalca vabi: »To je moj ljubljeni sin, njega poslušajte.« Razstavo, ki je hkrati povabilo k osebni meditaciji, si lahko v Kregarjevi galeriji ogledate do 30. septembra.

"Prazen grob". FOTO: Jože Potrpin