Mirsad Begić je avtor spomenikov številnih slovenskih duhovnikov in škofov ter druge cerkvene opreme, s čimer na prepoznaven in izviren način obeležuje in vrednoti krščanstvo na slovenskih tleh. »S portreti in drugo cerkveno opremo je trajno izpostavil zgodovinsko vlogo Katoliške cerkve med Slovenci skozi čas in poudaril delo številnih duhovnikov in škofov za napredek slovenskega naroda. Hkrati krepi spoštljiv in odprt dialog slovenske družbe s krščanstvom in krščanskim izročilom,« so ob podelitvi poudarili škofje.

Ustvarjalnost, ki sega na mnoga področja

V utemeljitvi so tedaj zapisali, da Begićeva portretno in zgodovinsko simbolna spomeniška ustvarjalnost sega na mnoga področja, od ohranjanja zgodovinskega spomina ob jubilejih do kulturne dediščine, od obeleževanja najvišjih in ustvarjalno prepoznavnih posameznikov do spomenikov, povezanih s krščanskim izročilom slovenstva, obeleževanjem cerkva in zgodovine Cerkve v Sloveniji, zlasti poudarjene in povezane v času po osamosvojitvi in pred prvim papeževim obiskom v Sloveniji.

Ljubljanska in novomeška stolnica, Brezje ...

Pred prvim obiskom papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je Begić zasnoval monumentalna stranska vrata ljubljanske stolnice, ki so bila dokončana leta 1996. Ob 650. obletnici ustanovitve Novega mesta in 10. obletnici novomeške škofije je izdelal cerkvena vrata za stolnico v Novem mestu, obenem pa tudi stranska vrata slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah. Med upodobitve osebnosti cerkvene zgodovine sodi njegov doprsni portret papeža Janeza Pavla II. v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani, odlitek pa hranijo tudi v Vatikanskih muzejih, je bilo še zapisano v utemeljitvi.

Nadškof msgr. Stanislav Zore mu je predlani izročil odličje sv. Cirila in Metoda. FOTO: Tatjana Splichal

V Ljubljani odkril prostor umetniške svobode

»Mirsad Begić izhaja iz družine z visoko islamsko izobrazbo, a je v Ljubljani odkril svoj prostor umetniške svobode in tudi možen ustvarjalni dialog s slovensko kulturo, državo in Cerkvijo. Izboril si je poseben položaj, za katerega so značilni avtonomija umetniškega ustvarjanja, samostojno sprejemanje in oblikovanje umetniških naročil, sposobnost nenehnega strpnega dialoga med različnimi veroizpovedmi ali ideologijami, med neverujočimi in verujočimi,« piše v utemeljitvi.

Njegovo delo povezuje brate in sestre različnih nazorov

Odličje so mu vročili v potrditev in zahvalo njegovim prizadevanjem, da z umetniškimi deli, ki upodabljajo slovenske škofe in duhovnike, krepi spoštljiv in odprt dialog slovenske družbe s krščanstvom in krščanskim izročilom. »Pomembno umetniško delo kiparja Mirsada Begića povezuje brate in sestre različnih nazorov in prepričanj v veliko človeško družino ter ustvarja nove poti miru, ki vodijo k celjenju ran in so začetek zdravljenja in obnovljenega srečanja z domiselnostjo in drznostjo.«

Skromen, resnicoljuben in delaven

Begić, pregovorno skromen, resnicoljuben in delaven, je do sebe neizprosen in predan ustvarjanju: »Ko v branju, pogovorih, meditacijah v mojem 'notranjem dnevniku' beležim karakter portretiranca, ta pride v kri in težko je razložiti, kako med ustvarjanjem nabrano gradivo iz notranjosti iz krvi bruhne prek roke v bron. Navadno je to borba.« Kot je v njegovem portretu zapisala Ksenja Hočevar, je staršem hvaležen, da ga niso silili v prakticiranje religije, saj je portret zanj največji izziv.

Red za zasluge

Predlansko poletje je tudi tedanji predsednik države Borut Pahor z redom za zasluge odlikoval Mirsada Begića za neprecenljiv kiparski opus. V obrazložitvi je pisalo, da ima Begić »dovršen občutek za osebnostne posebnosti, upodobitev dogajanja, umestitev v prostor in poudarjanje trajnih vrednot, in jih vedno oblikuje na poseben in individualen, a hkrati značilen in prepoznaven način. Nekatere njegove mojstrske upodobitve imajo pomembno mesto v slovenski narodni zavesti.«