Janko Kos. FOTO: Tatjana Splichal.


Janko Kos je slovenski književni teoretik, literarni komparativist, zgodovinar in kritik. Bil je eden najvidnejših kritičnih esejistov in urednikov v kulturno-literarnih revijah Beseda in Perspektive, ki jih je povojna oblast zaradi nestrinjanja z uredniško politiko po nekaj letih izhajanja ukinila.

Bil je dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Je avtor številnih knjig in razprav s področja literarne teorije in zgodovine, estetike in filozofije. Pripravil je tudi več znanstveno-kritičnih izdaj, učbenikov, priročnikov in antologij.

V središču njegovih obravnav so bili stiki med slovensko književnostjo in drugimi evropskimi literaturami, zgodovinski problemi posameznih literarnih vrst ter analiza literarnih pojmov. Posegal je tudi na področje kulturne zgodovine in filozofije umetnosti, v metodologijo literarne vede in teorijo znanosti.

Njegov znanstveni opus šteje več kot 800 enot

Z njegovimi pogledi so se prek učbenikov v osnovnih in srednjih šolah srečevale mnoge generacije, s svojimi predavanji in strokovnimi deli pa je zaznamoval predvsem študente primerjalne književnosti.

S svojimi študijami in razpravami je slovensko književnost vseskozi postavljal ob bok svetovnim tokovom. Njegov znanstveni opus šteje več kot 800 enot.

Kot literarni zgodovinar se je med drugim poglobljeno ukvarjal s Prešernom ter uredil njegova zbrana dela. Velja tudi za enega največjih poznavalcev literature Ivana Cankarja.

O znameniti Cankarjevi izjavi Če bi bil Rus, bi bil pravoslaven, če bi bil Prus, bi bil protestant, ker sem Slovenec, sem katoličan, je Janko Kos zapisal: »Izjava, kot je sporočena, seveda ne govori o tem, ali se ima Cankar za kristjana ali ne, saj mu to sploh ni vprašljivo, pač pa je poglavitno, da mora kot Slovenec sprejemati krščanstvo v katoliški podobi, ne pa v luteranski ali bizantinski. In da se katoliški pečat pozna tudi Slovencem, ki se imajo za neverne ali celo Cerkvi nasprotne. Ta razlaga se potrjuje z duhom, idejami in podobami Cankarjevega pisateljstva v zadnjih letih pred smrtjo. Tu ni misliti toliko na dejstvo, da iz njegovih predavanj s socialno-politično vsebino izginjajo antiklerikalni napadi, pač pa na posebno duhovno usmeritev, ki je po letu 1912 zmeraj bolj naravnana v novo obliko krščanske mistike.«


FOTO: Tatjana Splichal.

O krščanstvu Janko Kos pravi: »Če se sprašujemo, v čem se krščanstvo razlikuje? Mislim, da v tem, da združuje vero z neko mislijo, ki je um (racionalno). Krščanstvo je utemeljeno ne samo v veri, ki je nekaj presežnega, ampak tudi v raciju (razumu). Osebno mislim, da tudi Kristusova misel, njegovi izreki in prilike – vse je zgrajeno na logiki. Poglejte zlato pravilo – ali ni zelo logično, zgrajeno na empiričnosti! Pri njem se vera združuje z umom, ki je sposoben najtežje teološke in moralne probleme razložiti na najbolj umen način.«

V začetku meseca marca 2021 je Janko Kos izstopil iz Društva slovenskih pisateljev, potem ko so se v tem društvu odločili, da zaradi nedavnih ukrepov predsednika vlade ne bodo sodelovali na dogodkih ob 30. obletnici države.

Kljub častitljivim letom Janko Kos ne miruje. Je intelektualec, ki ga venomer zanima usoda posameznika v prostoru in času. Iz uredništva Družine mu ob njegovem jubileju kličemo: »Vse najboljše!«