Ajdna
Objava:
04. 08. 2014 / 05:49
Deli:
Čas branja:
4 minute
Nazadnje Posodobljeno:
09.04.2021 / 13:15
Ajdna
Vsebina:
Naselbina na Ajdni je doživela največji razcvet v 5. in 6. stoletju.
Letošnje poletje mineva v znamenju nestanovitnega vremena, ki nam otežuje izlete v visokogorje. Pogled na grozeče oblake in prisluškovanje bližajočemu se grmenju nista prijetna niti v dolini, kaj šele na izpostavljenem gorskem grebenu. Zato je tudi poleti dobro imeti na zalogi kakšen nižji planinski cilj, na katerega se lahko vzpnemo, še preden se začne nebo nad nami temniti.
Ajdna je prepadna skalnata vzpetina, ki kot nekakšen zob štrli z južnih pobočij Stola. Čeprav je zelo izrazita, je od daleč pogosto ne opazimo, saj se kar izgubi v prostranstvih najvišje karavanške gore. Naši davni predniki, ki so v nemirnih časih iskali varen prostor za svoja bivališča, pa tega naravnega zavetišča niso spregledali. Naselbina na njem je največji razcvet doživela ob zatonu rimskega imperija. Njeni ostanki so vidni še danes, zato vzpon na Ajdno ni samo izlet v naravo, ampak tudi v zgodovino.
Pot na Ajdno iz Završnice sledi v začetku planinski poti proti Valvasorjevemu domu. Od jezera krenemo navkreber po makadamski cesti, s katere pa že čez nekaj minut zavijemo v levo čez potok in pašnik. V gozdu prestopimo na peščeno stezo. Ta se razširi, za nekaj trenutkov privije k skalam, nato pa zložno nadaljuje vzpon pod gostimi krošnjami.
Po dobrih 45 minutah hoje prispemo do gozdne ceste proti Potoški planini. Pot proti Valvasorjevemu domu jo prečka, nas pa lesen kažipot usmeri v levo. Cesti sledimo dobrih petnajst minut. Mimo lesene koče na levi prispemo do označene poti Valvasorjev dom–Ajdna. Ta krene navzdol po kolovozu, vendar z njega hitro zavije na široko gozdno pot, ki se spušča proti skalnatemu zobu.
Na razpotju pod njim se moramo odločiti, ali se bomo na Ajdno vzpeli po lažji ali zahtevnejši poti. Prva prepadno skalovje obide (pod njim je treba vseeno malce paziti, saj včasih prileti z vrha kamen), druga se požene naravnost čezenj. Hojo po zavarovani poti olajšujejo jeklenica in kovinski stopi. Skalovje prekinjajo travnate zaplate, na katerih rastejo borovci. Ne posebej težkega vzpona je hitro konec. Pot se zavihti na greben, po katerem se le še sprehodimo do bližnjega vrha, na katerem je skrinjica z vpisno knjigo.
Ajdna je zelo razgledna. Na zahodu so Julijske Alpe s Triglavom, na jugu vidimo razpotegnjeno Jelovico in pod njo Bled, na vzhodu se kaže vrh Storžiča, za našim hrbtom je Stol. Zanimiv je tudi pogled na dolino, ki se razprostira pod našimi nogami – od Jesenic na desni do Kranja in Šmarne gore tam daleč na jugovzhodu.
Nad razgledom so bili navdušeni tudi naši davni predniki, saj so lahko z Ajdne spremljali dogajanje v okolici. Vzpetino so poselili že v 3. in 2. tisočletju pred Kristusom, največji razcvet pa je doživela v nemirnem 5. in 6. stoletju. V kaotičnem času po razpadu rimskega imperija je na Ajdni stala zgodnjekrščanska cerkev in približno dvajset drugih stavb. Kraj je znova oživel v 9. stoletju, po letu 1973 pa so ga začeli obiskovati arheologi in odkrivati bogato zgodovinsko dediščino.
Od naselbine krenemo navzdol po lažji poti, na kateri pa je tudi treba gledati pod noge. Ko se približamo skalovju, opazimo na drevesu manjši kažipot, ki nas vabi v vas Potoki. Pot ni tako uhojena kot tista, po kateri smo prišli, ponekod leži čez njo podrto drevje, ob njej je le nekaj oznak, vendar orientacija vseeno ni pretežka. Najprej se spustimo na drugo stran podrtega drevja, nato zavijemo levo in nadaljujemo do potoka. Tam se pot razširi in potegne v dolino, kjer se po cesti skozi podvoz in vas Moste vrnemo v Završnico.
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Završnica.
Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu za Bled, peljemo do bližnjega krožišča in naprej po stari cesti proti Jesenicam. Za Žirovnico zavijemo desno v Moste in nadaljujemo v Završnico, kjer je pri jezeru veliko asfaltno parkirišče.
Kratek opis poti: Po makadamski cesti in nato po planinski stezi krenemo proti Valvasorjevemu domu pod Stolom. Ko prispemo do gozdne ceste, nadaljujemo po njej do označenega razpotja in od tam navzdol do vznožja Ajdne. Na vrh peljeta dve poti: težja se ob jeklenici požene čez prepadno skalovje, lažja pa zavije okrog njega. Do izhodišča se lahko vrnemo skozi vas Potoki.
Višinska razlika: 420 m.
Dolžina vzpona: 1.30 ure.
Zemljevida: Karavanke, 1 : 60.000.
NEDELJSKA MAŠA
V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je poleti ob nedeljah prva maša ob 7., zadnja pa ob 19. uri.
Naselbina na Ajdni je doživela največji razcvet v 5. in 6. stoletju.
Letošnje poletje mineva v znamenju nestanovitnega vremena, ki nam otežuje izlete v visokogorje. Pogled na grozeče oblake in prisluškovanje bližajočemu se grmenju nista prijetna niti v dolini, kaj šele na izpostavljenem gorskem grebenu. Zato je tudi poleti dobro imeti na zalogi kakšen nižji planinski cilj, na katerega se lahko vzpnemo, še preden se začne nebo nad nami temniti.
Ajdna je prepadna skalnata vzpetina, ki kot nekakšen zob štrli z južnih pobočij Stola. Čeprav je zelo izrazita, je od daleč pogosto ne opazimo, saj se kar izgubi v prostranstvih najvišje karavanške gore. Naši davni predniki, ki so v nemirnih časih iskali varen prostor za svoja bivališča, pa tega naravnega zavetišča niso spregledali. Naselbina na njem je največji razcvet doživela ob zatonu rimskega imperija. Njeni ostanki so vidni še danes, zato vzpon na Ajdno ni samo izlet v naravo, ampak tudi v zgodovino.
Pot na Ajdno iz Završnice sledi v začetku planinski poti proti Valvasorjevemu domu. Od jezera krenemo navkreber po makadamski cesti, s katere pa že čez nekaj minut zavijemo v levo čez potok in pašnik. V gozdu prestopimo na peščeno stezo. Ta se razširi, za nekaj trenutkov privije k skalam, nato pa zložno nadaljuje vzpon pod gostimi krošnjami.
Po dobrih 45 minutah hoje prispemo do gozdne ceste proti Potoški planini. Pot proti Valvasorjevemu domu jo prečka, nas pa lesen kažipot usmeri v levo. Cesti sledimo dobrih petnajst minut. Mimo lesene koče na levi prispemo do označene poti Valvasorjev dom–Ajdna. Ta krene navzdol po kolovozu, vendar z njega hitro zavije na široko gozdno pot, ki se spušča proti skalnatemu zobu.
Na razpotju pod njim se moramo odločiti, ali se bomo na Ajdno vzpeli po lažji ali zahtevnejši poti. Prva prepadno skalovje obide (pod njim je treba vseeno malce paziti, saj včasih prileti z vrha kamen), druga se požene naravnost čezenj. Hojo po zavarovani poti olajšujejo jeklenica in kovinski stopi. Skalovje prekinjajo travnate zaplate, na katerih rastejo borovci. Ne posebej težkega vzpona je hitro konec. Pot se zavihti na greben, po katerem se le še sprehodimo do bližnjega vrha, na katerem je skrinjica z vpisno knjigo.
Ajdna je zelo razgledna. Na zahodu so Julijske Alpe s Triglavom, na jugu vidimo razpotegnjeno Jelovico in pod njo Bled, na vzhodu se kaže vrh Storžiča, za našim hrbtom je Stol. Zanimiv je tudi pogled na dolino, ki se razprostira pod našimi nogami – od Jesenic na desni do Kranja in Šmarne gore tam daleč na jugovzhodu.
Nad razgledom so bili navdušeni tudi naši davni predniki, saj so lahko z Ajdne spremljali dogajanje v okolici. Vzpetino so poselili že v 3. in 2. tisočletju pred Kristusom, največji razcvet pa je doživela v nemirnem 5. in 6. stoletju. V kaotičnem času po razpadu rimskega imperija je na Ajdni stala zgodnjekrščanska cerkev in približno dvajset drugih stavb. Kraj je znova oživel v 9. stoletju, po letu 1973 pa so ga začeli obiskovati arheologi in odkrivati bogato zgodovinsko dediščino.
Od naselbine krenemo navzdol po lažji poti, na kateri pa je tudi treba gledati pod noge. Ko se približamo skalovju, opazimo na drevesu manjši kažipot, ki nas vabi v vas Potoki. Pot ni tako uhojena kot tista, po kateri smo prišli, ponekod leži čez njo podrto drevje, ob njej je le nekaj oznak, vendar orientacija vseeno ni pretežka. Najprej se spustimo na drugo stran podrtega drevja, nato zavijemo levo in nadaljujemo do potoka. Tam se pot razširi in potegne v dolino, kjer se po cesti skozi podvoz in vas Moste vrnemo v Završnico.
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Završnica.
Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu za Bled, peljemo do bližnjega krožišča in naprej po stari cesti proti Jesenicam. Za Žirovnico zavijemo desno v Moste in nadaljujemo v Završnico, kjer je pri jezeru veliko asfaltno parkirišče.
Kratek opis poti: Po makadamski cesti in nato po planinski stezi krenemo proti Valvasorjevemu domu pod Stolom. Ko prispemo do gozdne ceste, nadaljujemo po njej do označenega razpotja in od tam navzdol do vznožja Ajdne. Na vrh peljeta dve poti: težja se ob jeklenici požene čez prepadno skalovje, lažja pa zavije okrog njega. Do izhodišča se lahko vrnemo skozi vas Potoki.
Višinska razlika: 420 m.
Dolžina vzpona: 1.30 ure.
Zemljevida: Karavanke, 1 : 60.000.
NEDELJSKA MAŠA
V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je poleti ob nedeljah prva maša ob 7., zadnja pa ob 19. uri.
