Tokrat pa vas s sogovornico Ajdo Mrak vabimo k drugačni spremembi: zakaj se ne bi letos začeli prehranjevati bolj etično?

Kako bi preprosto pojasnili, kaj sploh je etično prehranjevanje?

Držimo se koncepta pravičnega dela – da se torej ne izkorišča delavcev. Vključuje tudi kupovanje lokalnih, sezonskih pridelkov. Ob tem pa si prizadevamo za čim manj uporabljene embalaže in tudi čim manj zavržene hrane.

Večkrat slišimo, da bi morali jesti lokalno hrano in manj mesa. Je bolj etično jesti klobase, ki jih je pridelal kmet v sosednji vasi, ali avokado, ki je prišel iz Mehike?

Industrijska pridelava mesa ima ogromen ogljični odtis, je obremenilna za okolje, tega pa ne moremo trditi za vzrejo mesa na majhnih ekoloških kmetijah, kjer vse dele živali porabijo. 

A okoljsko obremenilno ni samo meso. Za pridelavo avokada npr. potrebujemo ogromne količine vode. Največ ga zraste v Mehiki, v pokrajini Chiapas, ki je pod nadzorom mafijskih združb. 

Vse velike spremembe se začnejo z nekaj posamezniki.

Pridelava tega avokada je torej obremenilna za okolje, vključuje izkoriščanje ljudi, pa še dolgo pot prepotuje do nas. Avokado je torej redko bolj etična izbira od mesa. Seveda pa je izbira pri nas veliko širša od avokada in klobas. 

Tudi pozimi imamo veliko gomoljne zelenjave, radiča, stročnic, pa tudi na kislo zelje in repo ne smemo pozabiti, saj sta veliko bolj zdrava od zelenjave, uvožene iz tujine.

Ko pomislimo na spreminjanje navad, se pogosto ustrašimo, da je to prezahtevno. Kako se etičnega prehranjevanja lotiti po majhnih korakih, da se nam bo zdelo, da jih zmoremo?

Res je, pogosto se ustrašimo. Spreminjanje navad je zahteven korak, vključuje tudi spremembo razmišljanja. Vzponi in padci so običajni deli tega procesa. Zato je moj prvi nasvet: »Počasi!« 

Avokado je na primer redko bolj etična izbira od mesa. FOTO: Pexels

Začnimo tam, kjer vidimo največji problem. Eden od mojih začetnih korakov je bil, da sem nehala kupovati komercialno kavo in začela več vlagati v kavo, pri kateri vem, da je delavec na plantaži pravično plačan. Seveda je takšna kava dražja, zato se moraš tudi čemu odpovedati. 

Jaz npr. kupujem bistveno manj oblačil. S to odločitvijo nagradim samo sebe – pijem boljšo kavo in imam dober občutek, da sem nekoga podprla. 

Tudi ko na blagajni hvaležno zavrnem vrečko in povem, da imam svojo, sem na to ponosna. Tak način življenja je nekakšno nagrajevanje samega sebe.

Kako pa ti majhni koraki posameznika »spreminjajo svet«? Ali bo res kaj drugače, če en človek začne pogosteje kupovati hrano neposredno od kmeta?

Seveda. Vse velike spremembe se začnejo z nekaj posamezniki. Že samo, če en človek začne kupovati neposredno od kmetov, je to velik korak v pravo smer. 

S tem namreč postane zgled, drugi se učijo od njega – pritegnejo jih njegova dejanja, nato pa tudi njegovo počutje. Kvalitetna hrana ni samo boj zdrava, ampak se zaradi nje tudi bolje počutimo.

Ajda Mrak je 26-letna študentka Biotehniške fakultete v Ljubljani. Diplomirala je iz živinoreje, zdaj pa zaključuje magisterij znanosti o živalih. Odlično se znajde tudi na družbenih omrežjih, kjer njene objave največkrat zasledimo pod imenom projekta »Futr za jutr«, ki nas spodbuja k bolj etičnim prehranjevalnim navadam. 

Ali bi morali imeti slabo vest, ko se prehranjujemo »neetično«?

Bolj etično prehranjevanje je pogosto tudi bolj zdravo, zato bi bilo bolje, da se zanj odločimo zaradi svojega zdravja. Seveda pa ni dobro, da na hitro delamo prevelike spremembe. 

Prehranjevalne navade je smiselno spreminjati počasi, na način, ki ustreza vsakemu posamezniku. Poslušati moramo svoje telo. Ni se treba odrekati tistemu, kar našemu telesu ustreza. 

Najprej spremenimo tisto, kar je najlažje spremeniti. En tak primer bi bila odločitev, da bomo en dan v tednu brez mesa; lahko bolj načrtujemo svoje obroke in posledično kupimo ter zavržemo manj hrane. Lahko pa začnemo s tem, da spremljamo, koliko hrane sploh zavržemo. 

Skratka, slaba vest ni dober razlog za spremembo. Če si spremembe želimo, bomo bolj motivirani.

Kako je etično prehranjevanje povezano s splošno skrbjo za okolje, h kateri spodbuja papež Frančišek v svoji okrožnici Laudato si?

S spremembo prehranjevalnih navad naredimo veliko tudi za okolje in ljudi. V projektu »Futr za jutr« opozarjamo prav na to, da naša hrana prinaša s sabo »nevidne sestavine«, npr. izkoriščanje okolja in pridelovalcev. 

Pomembno je tudi, da spodbujamo spremembo zakonodaje – konec koncev bi morali za etično pridelano hrano poskrbeti tisti, ki prehranjevalno verigo organizirajo. K temu pa mora spodbujati civilna družba. Zato so zelo pomembne tudi pobude papeža Frančiška. 

Skupaj lahko dosežemo več. In to bistveno hitreje, kot si morda mislimo.

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Naša družina (1/2022).