Radi si jo lastimo, čeprav še zdaleč ni od tod. Izvira iz Azije, predvsem iz okolice Himalaje, od koder se je širila po Evropi, po svetu. Prva omemba ajde v Sloveniji je iz leta 1426. V 20. stoletju se je s polj umikala drugim poljščinam, zlasti krmnim rastlinam, da je skoraj nismo več uporabljali. Do današnjih dni, ko po njej posegamo vedno več.

Vsaj ajdovega kruha z orehi, če ne tudi ajdovih žgancev se že stežka naveličamo, zlasti, če jih bogato zabelimo z ocvirki. Menda podobno jed poznajo na Japonskem. Francozi si radi privoščijo ajdove slane palačinke »galettes bretone«, ki so zelo tanke, iz zmesi ajdove in bele pšenične moke. Tudi ruski »blini«, neverjetno podobni ameriškim palačinkam, so iz mešanice ajdove in bele pšenične moke, sicer z dodatkom kvasa, medtem ko znajo povsem ajdove palačinke narediti vsi, ki bolehajo za celiakijo. Ajda namreč nima glutena, ki je sicer ključen za mehak in puhast kruh, a vseeno nam nič ne koristi pri mehkem biskvitu. Ajdova moka se na...