Papež Frančišek se bo med obiskom v Iraku v začetku letošnjega marca srečal tudi z velikim ajatolo Alijem al-Sistanijem. 90-letni dostojanstvenik je najvišja duhovna avtoriteta šiitov v Iraku. Njegov vpliv, ki sega daleč onkraj iraških meja, temelji na visokem položaju, ki ga zaseda kot vodja teološke visoke šole v Nadžafu. Al-Sistani v kraju okoli 150 kilometrov južno od Iraka, ki je za šiitske muslimane sveto mesto, živi že sedemdeset let. Za razliko od iranskih mul šiitski duhovniki zavračajo versko ustavo in sprejemajo civilno državo, pa tudi verski pluralizem.

Papež Frančišek in al-Sistani sta oba »velikana miru«, je v pogovoru za spletni portal AsiaNews dejal kaldejsko-katoliški pomožni škof Shlemon Warduni. Veliki ajatola ob srečanjih vedno znova poudarja, da ni politik, temveč »človek vere, ki si želi miru za celotno deželo,« je pojasnil Warduni. Pomožni škof je eden najožjih sodelavcev iraškega kardinala in kaldejsko-katoliškega patriarha Louisa Raphaela I. Sakoja, za katerega velja, da je z al-Sistanijem v zelo dobrih odnosih.

Vsi imajo pravico, da v svoji domovini Iraku živijo v miru

Po Wardunijevih besedah je al-Sistani v zadnjih letih vedno znova poudarjal svojo povezanost z iraškimi kristjani ter izrecno vztraja, da mora Irak ohraniti krščanske skupnosti. Po vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike, s pomočjo katerega je leta 2003 padel režim Sadama Huseina, je al-Sistani s fatvo vse šiitske muslimane spodbujal, naj ščitijo vernike manjšinskih veroizpovedi, vključno s kristjani, in naj jih ne obravnavajo kot »petokolonašev« tujih vojaških moči. Pozneje je veliki ajatola večkrat javno kritiziral teroristične napade na kristjane. Njihove pravice v Iraku je treba spoštovati, enako kot pravice pripadnikov vseh drugih veroizpovedi. Vsi imajo pravico, »da v svoji domovini Iraku živijo v miru«.

V začetku leta 2019 je al-Sistani izrazil predlog, da bi preiskali »gnusne zločine«, ki so jih pripadniki džihadističnih milic Islamske države izvajali v Iraku, med drugim nad jazidi v Sinjarju, kristjani v Mosulu in Turkmenci v Tal Afarju. In že leta 2014, še pred obleganjem Mosula in severnega Iraka s strani Islamske države, je šiitski voditelj tudi med srečanjem z delegacijo Skupnosti sv. Egidija v Nadžafu izrazil svojo solidarnost z iraškimi kristjani. Takrat je zatrdil, kako je nujno potrebno, da v Iraku ohranijo navzočnost krščanskih skupnosti, in izpostavil, da ciljno usmerjeno nasilje proti kristjanom pomeni grožnjo celotnemu Iraku.

Prvo srečanje velikega ajatole in rimskega škofa

Še v zadnjih tednih krvavih bojev na planoti Ninive je šejk Abdul Mahdi Karbalai kot uradni predstavnik in s polnimi pooblastili al-Sistanija med srečanjem s kristjani v Mosulu izrazil polno pripravljenost velikega ajatole, da podpre vse pobude, ki bi omogočile vrnitev kaldejskih, sirskih in asirskih kristjanov na njihove domove po izgonu islamskih skrajnežev s tega območja.

Srečanje med papežem in velikim ajatolo, predvideno 6. marca, bi lahko torej pomenilo vrhunec dolgotrajne izmenjave znamenj naklonjenosti, povezanosti in sočutja med kristjani in al-Sistanijem v zadnjih desetletjih. Neposrednega srečanja med velikim ajatolo in rimskim škofom doslej še ni bilo. Po smrti Janeza Pavla II. je al-Sistani leta 2005 tedanjemu vatikanskemu državnemu tajniku kardinalu Angelu Sodanu poslal telegram, v katerem je izrekel sožalje »vsem katoličanom«. Pokojni je »posredoval svoje sporočilo miru in spodbujal medverski dialog. Bil je papež, ki je bil izjemno spoštljiv do vseh veroizpovedi,« je veliki ajatola al-Sistani tedaj počastil spomin Janeza Pavla II.