O svetniku samem vemo zelo malo. Bil je vojak in mučenec na vzhodu. Legenda pravi, da je bil poveljnik rimske legije (10.000 vojakov). Dokler je bil pogan, ni imel sreče v bojih. Angel varuh ga je opomnil na Kristusa. Ahac(ij) se je dal s svojimi vojaki krstiti. In je začel zmagovati. Za to versko spremembo je zvedel tudi takratni rimski cesar Hadrijan (117-138). Rad bi privedel svojega častnika nazaj v poganstvo in je to poskušal na vse mogoče načine. Ko namena ni dosegel, je dal Ahaca mučiti. Naposled so ga skupaj z njegovo legijo gnali na goro Ararat v Armeniji. Tam so jih križali, jim na glavo dali trnjevo krono, v roke in noge pa zabijali žeblje.

Češčenje tega svetnika ima pri nas zgodovinsko ozadje. Njegov god nas spominja, »kako pri Sisku Kolpe so pijani omagali pred Kranjci otomani« (Prešeren). To se je zgodilo prav na današnji dan leta 1593. Ko je junija tega leta bosenski paša Hasan čakal s svojo vojsko na bregovih Kolpe, da vdre v slovenske in hrvaške dežele, je ljudstvo trepetalo. Samo trdnjava Sisak s 300 vojaki se mu je še upirala. Medtem se je zbrala vojska slovenskih strelcev, ki sta jim poveljevala Andrej Turjaški in Adam Ravbar. Na današnji dan je bila pripravljena za spopad. Priporočila se je sv. Ahacu, ki je bil tudi sam vojščak, in se spustila v boj z veliko močnejšim sovražnikom. V dobri uri je izvojevala eno najslavnejših zmag proti Turkom. Sam Hasan paša je utonil v Kolpi in skoraj vsa turška vojska je obležala na bojišču ali pa potonila, pišejo zgodovinarji.

Zmago, ki se je je razveselil ves krščanski svet, so pripisovali priprošnji sv. Ahaca. Papež Klemen VIII. je poslal Turjačanu pohvalno pismo. Turjaški grofje so v spomin na zmago in svetniku na čast prezidali na Ločniku nad Turjakom nekdanjo romansko cerkvico v lepo gotsko svetišče.

Goduje 22. junija.