Tridnevni vrh, na katerem so se zbrali voditelji držav in vlad ZDA, Kanade, Japonske, Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, se je začel v petek, 19. maja. Na njem so v ospredju ruska agresija na Ukrajino, jedrska razorožitev in neširjenje orožja, podnebne spremembe, razvoj, prehranska varnost in svetovno zdravju po pandemiji covida-19.

Katoliški škofje, ki so na čelu organizacij Karitas v Afriki, so voditelje G7 pozvali, naj sprejmejo pogumne ukrepe za podporo afriškim državam, ki se spopadajo z revščino, vključno z odpisom »neplačljivega« dolga, povečano pomoč in pravičnejše trgovinske politike.

Prehranska negotovost v Afriki vse večja

Pred srečanjem so škofje po navedbah portala Vatican News pozvali vlade sedmih najrazvitejših držav, naj pripravijo konkretne ukrepe za pomoč Afriki pri reševanju številnih kriz, s katerimi se ta trenutno sooča.

Škofje v svoji izjavi izražajo globoko zaskrbljenost zaradi naraščajoče revščine v Afriki, ki se je po pandemiji še poslabšala. Naraščajoča prehranska negotovost po njihovem mnenju zaostruje konflikte in socialne napetosti v številnih afriških državah.

Lani se je več kot 300 milijonov ljudi soočilo s pomanjkanjem hrane, kar je še povečalo vzroke za konflikte in družbene napetosti v številnih afriških državah.

»Neplačljivi« dolgovi

Od tod nujna potreba po ublažitvi tega, kar škofje imenujejo »neplačljivi« dolgovi, kar se nanaša na odpis dolgov in upoštevanje potreb človeškega razvoja, zagotovitev samodejnega mirovanja dolga, zajetje vseh upnikov in omogočen dostop odpisa dolga vsem državam v razvoju, ki to potrebujejo.

Škofje v izjavi opozarjajo tudi, da bodo afriške države, ki se soočajo z ogromnimi družbenimi in okoljskimi izzivi, brez novih virov cenovno dostopnega financiranja za razvoj verjetno padle nazaj v začaran krog dolga.

Potreba po finančni reformi v skladu z etičnimi načeli

Po besedah afriških škofov je zato bistveno vnovič razmisliti o posebnih pravicah črpanja sredstev (SDR) Mednarodnega denarnega sklada (IMF) »kot instrumentu financiranja in preusmeriti znaten del tistih, ki jih imajo bogate države, v Afriko«. SDR so mednarodna rezervna sredstva, ki jih je leta 1969 ustvaril IMF za dopolnitev uradnih rezerv svojih 180 držav članic, ki se lahko uporabijo za zagotavljanje likvidnosti države, če pride do krize.

Škofje vztrajajo pri nujni potrebi po višjih prispevkih finančnih virov iz bogatejših držav in za spremembo sedanjih svetovnih gospodarskih politik, pri čemer je ponovil pozive papeža Frančiška »k finančni reformi v skladu z etičnimi smernicami, ki bi povzročila gospodarsko reformo v korist vseh«.

Ponovno obujanje upanja za Afriko

»Ponovno obujanje upanja in obljub za Afriko in njene prihodnje generacije zahtevata ukrepanje mednarodne skupnosti,« še piše v izjavi: »Verjamemo, da lahko s sodelovanjem zagotovimo, da Afrika prejme pomoč, ki jo potrebuje za premagovanje teh kriz in izgradnjo svetlejše prihodnosti za vse.«