Zavetnik: škofije Augsburg, spokornic, ubogih ljudi, zeliščarjev; priprošnjica proti nevarnosti ognja.

Atributi: imenitna oblačila z ruto ali pajčolanom, ponekod ima tudi krono

Sveta Afra, spokornica in mučenka

Ob skopih zgodovinskih dejstvih, da je sveta Afra pretrpela mučeništvo zaradi svoje krščanske vere med preganjanjem cesarja Dioklecijana na otoku reke Lech pri Augsburgu okoli leta 304, se je spletla čudovita in pretresljiva legenda o življenju te svetnice. Po tej legendi naj bi ta kraljeva hči skupaj s svojo materjo prišla s Cipra preko Rima v Augsburg. Tu naj bi skupaj s še tremi drugimi ženskami (Dinjo, Eunomijo in Epreprijo) vodila bordel. Vanj se je čez nekaj let zatekel škof Narcis iz Gerone, ko je bežal pred Dioklecijanovimi preganjalci. Afra in njena mati sta ga sprejeli v hišo, mu dali zatočišče in ga oskrbovali s hrano. Afra je škofa in diakona Filipa, ki ga je spremljal, skrivaj občudovala, kako sta pred vsako jedjo tiho molila zahvalno molitev. Počasi je začela spoznavati, kako prazno je bilo dotlej njeno življenje. S solzami kesanja v očeh je v nekem trenutku padla pred Narcisove noge in ga prosila za prejem zakramenta svetega krsta. Skupaj z njo je škof krstil tudi njeno mamo in druge tri prostitutke, ki so se prav tako spreobrnile in sprejele krščanstvo. Afra je morala svojo zvestobo Kristusu kmalu dokazati, saj so jo pogani, ko so videli, da se je dotedanja lastnica bordela spreobrnila, prijavili sodniku v Augsburgu. Ta jo je dal ujeti, pripeljati predse in zahteval, da daruje poganskim bogovom. Afra mu je mirno in zbrano odgovorila, da raje umre, kot da bi spet grešila. Ker je ostala v svojem prepričanju trdna, so jo obsodili na smrt v ognju. Privezali so jo k drevesu, ki so ga nato zažgali. Umrla je v hudih bolečinah, ne da bi to na zunaj kakor koli pokazala. Kmalu nato so zaprli tudi njeno mamo in druge ženske ter jih prav tako, ker niso hotele darovati bogovom, zažgali v neki hiši. Afrini posmrtni ostanki s sledovi opeklin že ves čas počivajo v kamnitem sarkofagu v kripti augsburške bazilike sv. Ulrika in Afre.

Ime: Rimljani so izraz Afra uporabljali kot pridevnik za »ženo iz Afrike, Afričanko«, v arabščini pa je to ime oznaka za nekoga, ki je »belkasto rdeč«.

Rodila se je v 3. stoletju na Cipru,
umrla pa avgusta 304 v Augsburgu v Nemčiji.

Družina: Bila naj bi Afričanka, hči ciprskega kralja, njeni materi je bilo ime Hilarija.

Zavetnica: škofije Augsburg, spokornic, ubogih ljudi, zeliščarjev; priprošnjica proti nevarnosti ognja.

Upodobitve: Velikokrat jo upodabljajo v imenitnih oblačilih z ruto ali pajčolanom, ponekod ima tudi krono, kar naj bi kazalo na njen kraljevski izvor. Večinoma pa je privezana ob drevo ali stoji na kupu dračja, obdana s plameni. Vidimo jo tudi skupaj z augsburškim škofom Ulrihom.

Beatifikacija: Za svetnico jo je leta 1064 razglasil papež Aleksander III.

Goduje: 7. avgusta; v škofiji Augsburg slavijo kot njen dan tudi 26. oktober, ki naj bi bil dan njene spreobrnitve; v Kölnu pa so se je spominjali 5. avgusta.