Dr. Accetto je funkcijo ustavnega sodnika nastopil 27. marca 2017, podpredsedniški stolček pa je zasedel 28. septembra 2019. Da bo čez dober mesec dni postal dvanajsti predsednik Ustavnega sodišča, ga je na današnji upravni seji s tajnim glasovanjem za dobo treh let izvolila večina ustavnih sodnikov.

Pismo ddr. Klemna Jakliča

Že pred glasovanjem pa je ustavni sodnik prof. dr. dr. Klemen Jaklič v pismu, ki ga je poslal kolegom ustavnim sodnikom, napovedal, da se glasovanja ne bo udeležil, in podrobno pojasnil svojo odločitev. Matej Accetto je bil po njegovem vnaprej dogovorjeni kandidat aktualne večine na US.

Jedro kritike opozarja, da se je večina te sestave odmaknila od ustaljenih metod in uveljavljenih vsebinskih doktrin odločanja ustavnih sodišč v sodobni demokratični družbi. (ddr. Klemen Jaklič)

Na najnižji točki zaupanja javnosti

Da je smer, v katero je večina zdajšnje sestave zapeljala inštitucijo Ustavnega sodišča, že dlje deležna resnih – hujših kot kdajkoli prej – kritik strokovne in laične javnosti, inštitucija pa se je znašla na najnižji točki zaupanja javnosti vse od ustanovitve države, je v pismu uvodoma opozoril ddr. Jaklič.

Inštitucionalna zloraba prava v politične namene

»Jedro kritike opozarja, da se je večina te sestave odmaknila od ustaljenih metod in uveljavljenih vsebinskih doktrin odločanja ustavnih sodišč v sodobni demokratični družbi. Celo do te mere, da v zadevah, zlasti tistih, ki bi imele pomembne posledice v politični areni, odloča 'politično rezultatsko', na podlagi 'argumentativno praznega nizanja paragrafov', 'žaljivo za zdrav razum', 'aktivistično na napačnih osnovah' …, kar naj bi inštitucijo privedlo celo do točke, ko – po prof. dr. Petru Jambreku – predstavlja primer inštitucionalne 'zlorabe prava' v politične namene,« je poudaril Klemen Jaklič.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v tajnem glasovanju ni sodeloval. FOTO: Tatjana Splichal

Kritika številnih uglednih strokovnih imen

To javno kritiko so, nadaljuje Jaklič, izrazili številni vodilni specialisti s področja ustavnosodne jurisprudence, ki jih premore slovenska država, denimo prvi predsednik US, nekdanji ustavni sodniki, nekdanja sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, vidni predstavniki akademske stroke tega področja …

Brez posluha za kritiko

»Te kritike so tudi po moji oceni v pomembni meri vsebinsko upravičene, na kar po svojem najboljšem razumevanju ustavnosodnega področja in njegovih metod skušam sproti opozarjati v rednih ločenih mnenjih. Ker za kritiko stroke kljub njeni resnosti večina te sestave nima posluha, ocenjujem, da bo svoj doprinos k prihodnjemu razvoju slovenske ustavnosti prispevala predvsem v smislu negativnega zgleda za prenovljeno usmeritev, ki jo bodo ubirale – upajmo – bolj specialistično ustavnopravno podkovane in le ustavni doktrini neomajno zavezane prihodnje sestave,« je izpostavil Jaklič.

Ob izvolitvi sem v državnem zboru prisegel, da bom ravnal po svoji vesti, ki mi tu veleva, da se v opisanih okoliščinah glasovanja večine o njenem novem vodstvu ne morem udeležiti. (ddr. Klemen Jaklič)

Vnaprej dogovorjen kandidat

Po Jakličevem prepričanju je večina danes za novega predsednika izglasovala vnaprej dogovorjenega kandidata dr. Mateja Accetta, ki je od izvolitve za sodnika inštitucije brez izjeme potiskal ravno v smer, ki je predmet kritik javnosti, in ne oziraje se nanje. Tako vodstvo bo porušeno zaupanje javnosti v inštitucijo in njeno neodvisnost še dodatno poglobilo, je prepričal Klemen Jaklič.

Vest mu je velela, naj se glasovanja ne udeleži

»Večina ima nedvomno vso pravico, četudi zgolj formalnopravno, ravnati tako in za svoje odločitve prevzemati dodatno mero odgovornosti, na mojo udeležbo pri legitimiranju takšnih dodatnih bremen pa ne more računati. Ob izvolitvi sem v državnem zboru prisegel, da bom ravnal po svoji vesti, ki mi tu veleva, da se v opisanih okoliščinah glasovanja večine o njenem novem vodstvu ne morem udeležiti,« je svoje stališče še pojasnil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.