»Posluš'te, Peterlin! Če jaz nisem mogel prepričati svojega sina, ga tudi Vi ne boste. Vzemite to, kar se Vam ponuja,« je France Kidrič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (med oktobrom 1945 in aprilom 1950), poleti 1946 odgovoril kolegu univerzitetnemu profesorju, ko ga je prosil za posredovanje pri Borisu Kidriču.

Anton Peterlin je namreč želel, da bi načrtovani fizikalni inštitut (o atomskih jedrih) ustanovili v okviru ljubljanske univerze (in ne Slovenske akademije), s čimer bi se ohranil v evropski znanosti uveljavljen – in še zmeraj učinkovit – model povezanosti raziskovanja in po­učevanja. Ampak Boris je odločil drugače in ni želel prisluhniti niti argumentom svojega očeta. Kidrič starejši je bil pristaš stare univerze, čeprav je javno hvalil nov sovjetski model, ki je v središče raziskovalnega dela postavljal inštitute akademije znanosti. Izpostavljal je (domnevne) prednosti sovjetskega modela, kot je recimo možnost popolne osredotočenosti na razi...