Milena Vodlak, predsednica župnijske Karitas Braslovče, je takole pripovedovala o ujmi, ki je zadela kraj: »V Malih Braslovčah in višje pri Letušu je bilo res zelo hudo. Drlo je, teklo, nosilo in rušilo. Spali smo, nismo se pravi čas zavedeli, da do tega lahko pride tako hitro. Ena od starejših gospa me je klicala ob pol šestih: 'A pridete pomagat, menda bo voda!' Moj mož in dva sinova so se hitro oblekli in šli gor do njih. Zadnji trenutek so ju še spravili iz hiše. Potem je začela voda zalivati celo vas. Prišli so tudi gasilci in opozarjali: vsi v zgornje nadstropje. Reševali so tudi s čolnom. Mi smo imeli klet polno vode, bili smo še bolj pod stresom, ker imamo sina s posebnimi potrebami, ki bi ga ravno v petek morali peljati v bolnico na manjšo operacijo. Nekaj ljudi je bilo življenjsko ogroženih, nekateri ne bodo mogli več živeti v svojih hišah. Drugo noč smo vsi spali drugje, vas je bila prazna, ker je grozil še drugi val. Občina je zelo dobro organiziral...