Nedavno je bila v Bruslju mednarodna konferenca o terminologiji (strokovnem izrazju), kjer je tekla razprava tudi o vlogi nacionalnih jezikov v visokem šolstvu in raziskovanju kot pomembnih področjih razvijanja terminologije. Razširjenost angleščine na tem področju je prodrla že tako daleč, da se npr. na Norveškem, kjer so ji že pred desetletji široko odprli vrata in danes večina zaključnih del na univerzah nastaja v angleščini, v politiki pojavljajo prvi impulzi, ki kažejo na tendenco po zmanjševanju rabe in prisotnosti angleščine v znanstvenih in strokovnih besedilih oz. po večji uravnoteženosti rabe nacionalnega jezika in angleščine. Raziskava med zaposlenimi v prevajalskih službah Evropske unije po jezikih držav članic je med drugim pokazala, da so v skupini najbolj zaskrbljenih za razvoj lastne terminologije tudi estonski prevajalci, čeprav se Estonijo pogosto poudarja kot zgled jezikovne in tehnološke opremljenosti.

Kaj pa doma? Slovensko visokošolsko izobraževanje z...