Njegova oznaka za zgodovinske knjige je bila najdena že pred časom: imenujejo ga »profesor papež«, ker so bili njegovi nagovori v Združenih narodih, v berlinskem Reichstagu ali v britanskem parlamentu tako zahtevni kot predavanja - in ker nikoli ni skrival svoje ljubezni do akademske teologije. Toda v zadnjem času, zlasti pri obdelavi zlorab v nadškofiji München-Freising, je podoba Josepha Ratzingerja, upokojenega papeža Benedikta XVI., dobila tudi nekaj prask. Joseph Ratzinger danes obhaja 95. rojstni dan.

Mladi, sramežljivi bavarski duhovnik je v Bonnu polnil največje predavalnice.

Na začetku njegove kariere ni bilo slišati ničesar o »tankovskem kardinalu« ali »Božjem rotvajlerju«. Mladi, sramežljivi bavarski duhovnik je v Bonnu polnil največje predavalnice. Njegova teološka odličnost je spodbudila kölnskega kardinala Josefa Fringsa, da je 35-letnega duhovnika imenoval za svojega svetovalca na drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962-1965).

S številnimi pogovori z drugimi koncilskimi očeti je Ratzinger močno vplival na to največje cerkveno zasedanje 20. stoletja. Vmes je, kot so se pošalili njegovi kolegi, prejel pokal izzivalcev teoloških fakultet: Bonn 1959, Munster 1962, Tübingen 1966 in Regensburg 1969 so ga približali njegovi domovini Bavarski.

Obramba tradicije

Koncilskemu navdušenju je sledil nov začetek, pa tudi obdobje negotovosti. Ali je Cerkev preveč služila duhu časa? Po »revoluciji 1968« se je zgroženi Ratzinger posvetil obrambi tradicije in ljudskih pobožnosti svoje mladosti.

»Teološki možgani« papeža Wojtyle so dobili atribute, kot sta »veliki inkvizitor« in »tankovski kardinal«.

Obdobju od regensburške predavalnice do münchenskega nadškofa (1977-1982) je leta 1982 sledilo imenovanje, ki je trajalo več desetletij: Joseph Ratzinger je bil izbran za prefekta vatikanske Kongregacije za nauk vere. Odtlej se je iz Vatikana za tedanjega papeža Janeza Pavla II. boril proti modernističnemu relativizmu in marksistično usmerjeni teologiji osvoboditve. »Teološki možgani« papeža Wojtyle so dobili atribute, kot sta »veliki inkvizitor« in »tankovski kardinal«.

FOTO: Vatican Media

Papeška teologija

Na koncu je bil Ratzinger že precej utrujen od svojega dela – toda Janez Pavel II. ga je prepričal, naj ostane. Ko je leta 2005 velikan s Poljske umrl, je Ratzinger v vlogi papeža postal nova vodilna osebnost vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Benedikt XVI. Mnogi so govorili o »prehodnem papežu« - star je bil 78 let in na nek način »odtrgan« od svojih misli na igranje klavirja in upokojensko pisalno mizo v bavarskem Pentlingu.

Benediktove tri okrožnice sodijo med vrhunce papeške teologije.

Odkrito je priznal, kako je nanj padla »giljotina«. Človek Joseph Ratzinger se je pri Benediktu XVI. zdel veliko močnejši kot pri varuhu vere: preprostost, skromnost, potreba po skladnosti. Njegove tri okrožnice sodijo med vrhunce papeške teologije. Osrednja tema njegovega mandata je bil ekumenizem. S carigrajskim patriarhom sta razvila pravo prijateljstvo.

Navzven pravzaprav nezahtevni Benedikt XVI. je papeški izgled obogatil s simbolnimi navedki iz zgodovine. Tradicionalni dodatki, kot sta čepica iz hermelina (»Camauro«) ali rdeči klobuk (»Saturno«), so bili napačno razumljeni kot tradicionalistične modne izjave. V resnici so odražali 2.000 let cerkvenega izročila.

Nesreče in škandali

Leta 2006 je podrobnost izjemno intelektualnega predavanja v Regensburgu sprožila vihar v islamskem svetu – potrebne je bilo kar veliko vatikanske krizne diplomacije. Druga osrednja skrb nemškega papeža je bila sprava Cerkve in judovstva. Njegov nagovor pri spomeniku holokavsta Jad Vashem leta 2009 je bil v nasprotju z njegovim popuščanjem do tradicionalistične bratovščine Pija X.

Benedikt XVI. je kot papež iskal spravo s tradicionalisti.

Bratovščina sv. Pija predstavlja morda največjo napako Ratzingerjevega pontifikata. Kot zagovornik katoliške tradicije se ni sprijaznil s prelomom, za katerega je bil leta 1988 kot kardinal v rimski kuriji delno odgovoren tudi sam. Kot papež je iskal spravo. Toda ob tem so se razkrile neprijetne stvari: eden od škofov bratovščine sv. Pija je zanikal holokavst.

FOTO: Vatican Media

Sprehodi v Vatikanu

Afera »Vatileaks« o tajno kopiranih zaupnih dokumentih je Benediktu XVI. močno otežila zadnje leto na papeškem položaju. Sledilo je dejanje, s katerim si je nemški papež zagotovil svoje mesto v zgodovinskih knjigah: prvi prostovoljni odstop papeža po 718 letih se je zgodil po intenzivnih notranjih razpravah - in je bil hkrati teološka osvoboditev in eksplozivna naprava.

Benedikt XVI. postal sprehajalec v Vatikanu - ki pa ni ostal tako tiho, kot je obljubil.

Benedikt XVI. postal sprehajalec v Vatikanu - ki pa ni ostal tako tiho, kot je obljubil. Kritiki so njegove izjave, vključno z njegovimi »Zadnjimi pogovori« s Petrom Seewaldom (2016), videli kot poskuse, da bi znova pridobil suverenost nad svojo podobo za zgodovino. Ratzinger se ni mogel uspešno upreti poskusom konservativnih krogov v rimski kuriji, da bi nekdanjega papeža izkoristili za svoje namene in ga uporabili kot sredstvo proti Frančiškovim načrtom za reformo kurije.

Münchensko poročilo

Koliko so ga že na začetku leta prizadeli prepiri glede münchenskega poročila o spolnih zlorabah, je težko reči. Po eni strani pravijo, da je upokojeni papež povsem pomirjen sam s sabo. Po drugi strani pa »sodelavcu resnice«, kot je njegovo škofovsko geslo, skoraj ne more biti vseeno, da je bil obtožen »laži« in napak pri obravnavanju spolnih zlorab v obdobju, ko je vodil osrednjo nadškofijo na Bavarskem.

Benediktov natančen popravek in osebna izjava sta privedla do obtožbe o sebičnosti namesto sočutja do žrtev.

Benediktov natančen popravek in osebna izjava sta nato privedla do obtožbe o sebičnosti namesto sočutja do žrtev. Tudi če se na njegovo stran postavilo veliko privržencev, ki so videli, da je Ratzingerjevo življenjsko delo postavljeno pod vprašaj, bo »profesor papež« svoje kritike prepričal z veliko težavo.

Kot sveča, ki počasi in mirno izgoreva

Benedikt XVI. je v svoji izjavi glede poročila o zlorabah zapisal, da bo kmalu stopil pred »večnega sodnika«. Dejansko je upokojeni papež telesno zelo šibek, pravi njegov osebni tajnik nadškof Georg Gänswein, toda umsko je še vedno povsem bister in z »značilnim bavarskim humorjem«.

Benedikt XVI. je umsko še vedno povsem bister in z »značilnim bavarskim humorjem«.

Benedikt XVI. je videti shujšan in bled. Ne zmore več glasno govoriti, samo šepeta lahko, tudi pisanje je zanj še komaj mogoče; zbranost je po pol do ene ure izčrpana. »Kot sveča je, ki počasi in mirno izgoreva,« je že leta 2016 dejal nadškof Gänswein.