V Kijevu je v petek in soboto, 28. in 29. oktobra 2016, potekalo 88. generalno zasedanje Evropske zveze katoliških šol - CEEC. Delegati skoraj 30 evropskih držav so nadaljevali z delom na obeh delovnih temah, ki sta v zadnjih letih izobraževanje za medkulturni dialog in vprašanje avtonomije šolskih prostorov. Srečanja sta se v imenu Komisije za šolstvo pri SŠK udeležila dr. Roman Globokar in Marko Weilguny.
 
Tokrat je Ukrajina prvič gostila srečanje zveze, zato je bilo precej pozornosti namenjene tudi spoznavanju sistema te države, ki od revolucije dostojanstva leta 2014 diha zares precej bolj svobodno in optimistično. Neodvisnost od Rusije, ki so jo sicer dosegli že leta 1991, je šele v obeh revolucijah zadnjega desetletja dosegla svojo dopolnitev.

Ukrajina je po besedah nadškofa ukrajinske Grkokatoliške cerkve Sviatoslava Ševčuka v edinstvenem zgodovinskem položaju. S prebujanjem civilne družbe, ki prevzema odgovornost za svojo prihodnost, po njegovih besedah prihajajo številne priložnosti. Od leta 2014 priznavajo diplome poprej nepriznane teološke fakultete. Trenutno so v pripravi spremembe šolske zakonodaje, ki bi v prihodnje lahko omogočala večjo svobodo pri ustanavljanju katoliških šol in njihovo financiranje.

Ministrski namestnik na ministrstvu za šolstvo, Volodminir Kovtunets, je v pogovoru z delegati izpostavil, da se Ukrajina zaveda, da trenutno še ne izpolnjuje zahtev Evropske deklaracije o človekovih pravicah, ki predvideva prosto izbiro staršev glede izobraževanja svojih otrok. Kot člani Sveta Evrope so zavezani k izpolnjevanju obvez deklaracije, zato so ustanavljanje zasebnih šol že omogočili, po besedah sekretarja, pa se jim zdi za resnično omogočanje izbire potrebno tudi financirati različne šole, kar urejajo z zakonom, ki je v obravnavi.

Ob tem so pripravili tudi celovito reformo samega šolskega sistema. Že letos pričenjajo z izobraževanji učiteljev, prenovljeni šolski sistem pa zaživel leta 2018. Osnovna sprememba bo v tem, da bo ministrstvo sprostilo kurikularne vsebine, ki bodo v večji meri prepuščene avtonomiji šol in učiteljev. Ministrstvo bo postavilo jasne standarde za šolstvo, ki bodo manj kot v konkretna znanja usmerjeni v veščine, kompetence in demokratične vrednote. Ob tem pa želijo tudi dvigniti ugled učiteljskega poklica. Eden od korakov zunanje motivacije bo tako med drugim 35% dvig plač učiteljev v prihajajočem letu.

Nadškof Ševčuk je delegatom podrobneje predstavil model katoliškega šolstva, ki ga želijo vzpostaviti v tem pozitivnem vzdušju. V državi, kjer denimo v pravoslavne šole lahko hodijo le otroci pravoslavnih staršev in kjer v judovske šole lahko hodijo le otroci iz judovskih družin, želi katoliška cerkev predstaviti svoj vzgojni model, ki je odprt za vse. Model, ki učitelja postavlja kot nekoga, ki skrbi za učenca in mu omogoča razvoj njegovih potencialov in ne le kot uslužbenca države, zadolženega za vzdrževanje socialističnega sistema. Model katoliške vzgoje, ki ustvarja sprejemajoče okolje in ukrajinski družbi posreduje krščanske, evropske, človeške vrednote.

Nadškof je poudaril pomembnost povezovanja evropskih vrednot in krščanstva, ker je v ukrajinski družbi velika nevarnost v tem, da se Evropo dojema kot izrazito liberalistično, ruskega predsednika pa kot zaščitnika krščanstva. V tem oziru je predstavnikom na srce položil med drugim to, da bi se resnično trudili pokazati, kako je možno biti v Evropi in ohraniti krščanske vrednote, pokazati, kako ima tudi katoliško izobraževanje svojo domovinsko pravico v Evropi.

V državi se 46 milijoni prebivalcev štirje milijoni in pol grkokatolikov, ki se jim pridružuje še 200.000 katoličanov zahodnega obreda sicer res predstavljajo manjšino, imajo pa po besedah nadškofa veliko, kar lahko dajo celotni družbi.

Na srečanju je članica zveze kot 29. država postala Malta. Poleg tega je bilo na srečanju predstavljeno prvo poročilo o situaciji glede različnih vprašanj zadevajočih avtonomijo v posameznih evropskih državah. Izpostavljena so bila določena ključna področja za nadaljnje delo. Člani zveze so se seznanili z raziskavo svetovnega indeksa svobode izobraževanja, ki ga je pripravila mednarodna nevladna organizacija OIDEL.

Ob nadaljevanju dela na tematiki medkulturnega dialoga je bilo veliko pozornosti namenjene vprašanjem povezanim z zadnjimi valovi beguncev in migrantov. V številnih evropskih državah se je situacija neposredno odrazila tudi na področju katoliških šol, ki so pogosto sprejele večje število beguncev in migrantov. Ob razpravi o nedavnem in morebitnem prihajajočem razvoju dogodkov so se delegati tokrat podrobneje seznanili s situacijama Italije in Slovenije.

Po pomladanskem srečanju v Albaniji pa bo prav Slovenija jeseni 2017 gostila že 90. generalno zasedanje CEEC-ja.