Dominik iz Caleruege se je poslovil v italijanski Bologni. Redovna skupnost, ki jo je ustanovil, je tam živa še danes, kot ena največjih v Katoliški cerkvi. S. Lioba Hill je za spletni portal Vatican News spregovorila o sestrah dominikankah v Franciji in o svojem redovnem ustanovitelju.

Dominik iz Caleruege je bil rojen v Španiji, v bližini mesta Burgos. Delovati pa je začel onkraj Pirenejev, na jugu današnje Francije. Tam se je sredi 12. stoletja širila ločina katarov, katerih nauki so prihajali z Vzhoda, skupaj s križarji. Dominikanski red je še danes globoko ukoreninjen na jugu Francije, je za spletni portal pojasnila s. Lioba Hill.

Dominikanski samostan Prouilhe v Franciji FOTO: Vatican Media

Kot je dejala, tudi sama živi v Franciji, v samostanu Sainte-Marie de Prouilhe, ki sega v čas sv. Dominika. Tam je zbral prve žene, ki so se ob njegovih pridigah iz katarske ločine znova vrnile v krščanstvo. Sestre so tam že obhajale 800. obletnico ustanovitve samostana, letos pa bodo slovesno obeležile 800. obletnico smrti sv. Dominika.

Sv. Dominik ni želel ustanoviti reda.

Kot je za Vatican News pojasnila s. Lioba, sv. Dominik sploh ni želel ustanoviti redovne skupnosti. V Španiji je pripadal avguštincem in od tam so ga poslali na sever Nemčije, da bi tam pripravil neko poroko. Takrat je bilo to nekaj običajnega. V Toulousu pa je v romarskem domu srečal gospodarja in z njim začel razpravo. Ugotovil je, da se je mož že povsem odvrnil od vere.

Katari so bili izjemno strogo gibanje, ki je bilo zelo dejavno na tistem območju, častili pa so Boga dobrega in zla. Živeli so zelo strogo in asketsko življenje. Dominik je vso noč razpravljal z gostilničarjem in mož se je vrnil v katoliško vero. To je Dominika ganilo, odločil se je, da mora nekaj storiti. Molil je, da bi lahko pridigal na tistem območju ter znova oznanjal pristni evangelij, da bi ljudje našli pot nazaj v katolištvo.

Tako je torej nastal red pridigarjev. Danes dominikanci štejejo okoli 7.000 članov, navzoči so po vsem svetu. Poleg sodijo tudi sestre dominikanke: one živijo v samostanu in nimajo zunanjega apostolata. Njihovo poslanstvo je služiti ljudem, ki pridejo k njim, jih sprejeti kot goste in z njimi deliti svoje življenje. Ob tem se pogosto razvijejo zanimivi pogovori. Dominikanskih samostanov je okoli 2.000 na štirih celinah.

Sestre dominikanke iz Prouilha: s. Lioba je na skrajni desni FOTO: Vatican Media

S. Lioba: udarilo me je »kot strela z jasnega«

S. Lioba prihaja iz Nemčije, v Francijo pa je prišla, kot pravi sama, »po Božji volji«. Slišala je o sv. Dominiku in se vprašala, kako bi bilo živeti v redovni skupnosti. Prišla je v samostan v Franciji in tam jo je »udarilo kot strela z jasnega«. Vedela je, da se bo tja še vračala, čeprav tam ni nikogar poznala, in tako je redno prihajala na obisk ter naposled tam tudi ostala. Nekdaj si ni niti predstavljala, da ne bi živela v Nemčiji in govorila maternega jezika, danes pa živi v mednarodni skupnosti in sprejema romarje z vsega sveta. Njeni domači še vedno živijo v Nemčiji, toda Bog jo je poslal v Francijo in tam namerava ostati.

Ob 800. obletnici smrti ustanovitelja sv. Dominika so se v Franciji povezali vsi dominikanski samostani in so v dneh pred praznikom skupaj molili devetdnevnico. Veliki jubilej, 800 let od ustanovitve samostana, so obhajali že leta 2016. Seveda je bila tudi smrt sv. Dominika pomemben dogodek: svojemu redu sicer ni zapustil nobenih pisanih pravil, zapustil pa je občestvo, ki še danes živi po pravilih sv. Avguština.