V župnijski cerkvi Srca Jezusovega na Rakeku je upokojeni nadškof Anton Stres v nedeljo, 28. oktobra, vodil slovesnost ob 80. obletnici posvetitve župnijske cerkve, ki jo je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Pevci z orkestrom je zadonela Mozartova maša Missa brevis v C-duru, Spatzenmesse.

Nadškof je v pridigi spregovoril o cerkvi kot prostoru, v katerem se zbiramo verniki, in človeškem srcu, v katerem prebiva naša vera.



Verniki potrebujemo prostor, kot je cerkev, da v njej krepimo vero, svoje krščansko življenje z duhovno hrano, kot so Božja beseda in zakramenti. Vendar Bog ne prebiva v zgrajenih templjih, temveč v človeškem srcu. »Mi smo tista živa Cerkev, ki ni zgrajena iz trdih kamnov, ampak iz živih kamnov.« Cerkev kot župnijski dom je namenjena za dejavnosti vernikov. Nadškof je pravico do prostora označil za versko svobodo, kar se še posebej pokaže, ko želi neka oblast zatirati vero. Takrat podre cerkve in preostale bogoslužne prostore in ne dovoljuje, da bi si krščanska občestva postavila nove.

Zgradba cerkve oblikuje okolico, je prepoznavna, saj se običajno razlikuje od drugih. Po nadškofovih besedah je znamenje verskega življenja v kraju in kot taka lahko tudi kulturni spomenik.



Ob koncu pridige se je znova vrnil k človeku – verniku. »Kot je cerkev prepoznavna od zunaj, tako mora biti prepoznavno naše krščansko življenje, ki od nas velikokrat terja, da smo drugačni od naše okolice. Velikokrat na Jezus kliče, da živimo po njegovi besedi in njegovih vrednotah, ki niso vrednote okolice, v kateri živimo. Zato moramo imeti pogum in samozavest, da smo lahko drugačni, če je treba, in tako zvesti Jezusu Kristusu,« je dejal nadškof Stres. Dodal je, da je prav, da so verniki različni in da se svojih vrednot ne bojijo pokazati, saj »če smo na zunaj razpoznavni kot kristjani, smo res tisto Božje svetišče, zaradi katerega stojijo naše zidane cerkve«.

Plečnikova cerkev

Med Plečnikovimi deli je manj znana njegova prezidava župnijske cerkve Srca Jezusovega na Rakeku. Stara podružnična cerkev na Rakeku je bila prvotno posvečena sv. Urhu, zaradi nameravane ustanovitve samostojne župnije jo je bilo potrebno ustrezno povečati in tako je julija 1934 župnik Ivan Štrajhar prosil škofijski ordinariat, da bi za načrte posredovali pri arhitektu Jožetu Plečniku. Načrte za cerkev je potem pod Plečnikovim vodstvom risal njegov asistent Janez Valentinčič. Z deli so začeli julija 1935, škof Gregorij Rožman pa je cerkev 30. oktobra 1938 posvetil Srcu Jezusovemu. Plečnik je v jedru ohranil staro cerkev, spremenil pa je smer prvotnega prostora in tako se je znašla v sredini nove. Nad njo je postavil kor z orglami in zgradil obok, ki nosi streho. Nad glavnim oltarjem je naslikana freska na zlati podlagi, delo akademskega slikarja Mirka Šubica. Cerkev je orgle, delo Antona Jenka, dobila leta 1985.

Foto: Radio Vatikan, Ivo Žajdela